1. Samomorilne misli pri bolnikih z rakom : pregled literatureSabina Medjedović, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Pri bolnikih z rakom je tveganje za samomorilne misli in samomorilnost višje kot pri ostalem prebivalstvu, zato je razumevanje čustvene stiske in ugotavljanje samomorilnih misli pri bolnikih z rakom izjemno pomembno. Namen pregleda literature je raziskati dosedanje ugotovitve s področja raziskovanja samomorilnih misli pri bolnikih z rakom.Metode: Pregledana je bila literatura, ki je bila objavljena v obdobju petih let (od leta 2019 do leta 2024) v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Medline s ključnimi besedami: »onkologija«, »samomor«, »rak«, »samomorilne misli« in v angleškem jeziku »oncology«, »suicide«, »cancer«, »suicide thoughts«. Potek pregleda literature prikazuje diagram PRISMA. V pregled je bilo vključenih devet raziskav. Uporabljena je bila metoda vsebinskega združevanja in primerjava spoznanj, vključenih v raziskavo.Rezultati: Rezultati so pokazali, da so med bolniki z rakom v od 11-ih % do 26-ih % prisotne samomorilne misli in da so na voljo presejalna orodja za ta problem. Težava pa je v tem, da se presejalna orodja ne uporabljajo v klinični praksi rutinsko. Najpogosteje sta uporabljena presejalno orodje Distress Thermometerin vprašalnik o zdravju PHQ-9. V organizacijah, v katerih zdravstveno osebje uporablja presejalna orodja, hitreje ugotovijo prisotnost samomorilnih misli. Diskusija in zaključek: Ugotovitve so pokazale prisotnost samomorilnih misli pri bolnikih z rakom in da obstajajo različna presejalna orodja za ugotavljanje samomorilne ideacije. Potrebna je redna uporaba presejalnih orodij in razumevanje čustvene stiske kot šestega vitalnega znaka. Zdravstvene delavce je treba motivirati in organizirati izobraževanja v obliki delavnic o pomembnosti obvladovanja čustvene stiske pri bolnikih z rakom.
Ključne besede: onkologija, samomomor, rak, samomorilne misli
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 83; Prenosov: 51
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Medkulturna kompetentnost v pediatrični onkološki zdravstveni negi : deskriptivno-interpretativna raziskavaNataša Ćulibrk, Tina Ferfolja, Marina Lukić, Sabina Ličen, Maja Čemažar, Mirko Prosen, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Medicinske sestre v pediatrični onkološki zdravstveni negi se srečujejo s pacienti in njihovimi družinami iz različnih kulturnih okolij. Namen raziskave je bil preučiti ključne elemente medkulturne zdravstvene oskrbe, ki jih prepoznavajo medicinske sestre v pediatrični onkologiji, ter izzive, s katerimi se srečujejo v praksi.Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem deskriptivno-interpretativnem pristopu. Podatki so bili pridobljeni z individualnimi, delno strukturiranimi intervjuji na namenskem vzorcu sedmih medicinskih sester z izkušnjami na področju pediatrične onkološke zdravstvene nege. Podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine.Rezultati: Identificirali smo tri teme: (1) značilnosti medosebnih odnosov in medkulturno komunikacijo, (2) spregledane vidike medkulturne zdravstvene nege in (3) zaznavanje lastne medkulturne prakse. Zaposleni v onkološki pediatrični zdravstveni negi so medosebne odnose in medkulturno prakso označili kot zelo pomembno za razumevanje težav in zagotavljanje potreb onkoloških pacientov, zato je zelo pomembno začetno spoznavanje in vzpostavitev dobrega medsebojnega sodelovalnega odnosa, ki temelji na odprti komunikaciji, prilagodljivosti in spoštovanju kulturnih razlik. Sodelujoči opažajo, da na zdravje vplivajo medkulturne razlike in predvsem osebna prepričanja pacientov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da na pediatričnem onkološkem oddelku poznajo pomen dobrega medosebnega odnosa med zaposlenimi v pediatrični zdravstveni negi, otroki in njihovim starši ter upoštevajo njihove potrebe glede kulturno pogojenih vzorcev vedenja, na primer glede prehranjevanja in lajšanja bolečine. Prav tako pa se kaže potreba po dodatnem izobraževanju zaposlenih.
Ključne besede: medkulturnost, onkologija, zdravstvena nega, otrok, kulturne kompetence
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 105; Prenosov: 30
Povezava na datoteko |
3. |
4. |
5. Aplikacija adaptacijskega modela Calliste Roy pri pacientu z rakom in s kronično bolečinoMajda Čaušević, Jožica Ramšak-Pajk, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Prilagajanje je ključni dejavnik za uspešno soočenje posameznika s spremembami v svojem notranjem in zunanjem okolju. Z aktivnostmi zdravstvene nege medicinske sestre pomagajo zagotoviti potrebne vire za uspešnejši proces prilagajanja. Avtorji v prispevku razpravljajo, ali bi teoretični model prilagoditve Calliste Roy ustrezal pri obravnavi in zdravstveni negi v enoti za zdravljenje bolečine. Metode: Uporabljena je triangulacija metod pregleda literature in kvalitativne metode z raziskovalno tehniko kritičnega dogodka. Pregled literature je bil narejen v vzajemni bibliografsko-kataložni bazi COBIB.SI in Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL). Pridobljenih je bilo 165 zadetkov in uporabljenih 34 znanstvenih člankov ter 7 monografij. Kriteriji izbora so bili primarni viri Calliste Roy, dostopnost, relevantnost, kritična ponazoritev teoretičnega modela. Tehnika kritičnega dogodka v treh fazah opiše incident, ga analizira ter poda možne izide. Rezultati: Adaptacijski model Calliste Roy je aplikativen, uporaben in v sedanji situaciji se dobro dopolnjuje s štirinajstimi temeljnimi življenjskimi aktivnostmi po Virginii Henderson. Model daje možnost ocene tako fizičnega kot psihosocialnega stanja. Najpomembnejše prepoznane intervencije medicinske sestre, ki pripomorejo k prilagoditvenemu procesu pacienta, so psihosocialna podpora, učenje in svetovanje. Diskusija in zaključek: Prednost obravnave pacienta z rakom in bolečino po izbranem modelu zdravstvene nege je v možnosti ocene stanja po vseh štirih ravneh prilagajanja in v prikazu načrta zdravstvene nege. Pokazalo se je kot pozitivno, da medicinska sestra lahko s psihosocialno podporo in informiranjem vpliva na kakovost življenja pacienta. Pacient in družina se soočata s kronično boleznijo, načinom življenja in pomenom poznavanja ter nadzorovanja bolečine.
Ključne besede: zdravstvena nega, teoretični modeli, Callista Roy, kronična bolečina, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 59; Prenosov: 0 |
6. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stikaErik Brecelj, Franc Anderluh, Marko Boc, Goran Gačevski, Gorana Gašljević, Samo Horvat, Nežka Hribernik, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Jera Jeruc, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak požiralnika, smernice, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 152; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (14,85 MB) |
7. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom jajčnikov, jajcevodov in s primarnim peritonealnim seroznim rakom v SlovenijiNina Kovačević, Barbara Šegedin, Sebastjan Merlo, Sonja Bebar, Ana Blatnik, Andrej Cokan, Branko Cvjetičanin, Nina Fokter Dovnik, Barbara Gazić, Biljana Grčar-Kuzmanov, Brigita Gregorič, Matej Horvat, Vid Janša, Jure Knez, Borut Kobal, Manja Šešek, Mateja Krajc, Maja Krajec, Mateja Lasič Pecev, Srdjan Novaković, Maja Pakiž, Maja Ravnik, Špela Smrkolj, Ksenija Strojnik, Erik Škof, Iztok Takač, Gregor Vivod, Vesna Zadnik, Helena Barbara Zobec Logar, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak (medicina), ginekološki raki, ginekologija, onkologija, epidemiologija, histopatologija, preživetje, diagnostika, zdravljenje, kirurgija
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 141; Prenosov: 64
Celotno besedilo (9,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. 20 let Oddelka za eksperimentalno onkologijo na Onkološkem inštitutu LjubljanaGregor Serša, Ajda Medved, Jaka Vrevc Žlajpah, Maja Čemažar, 2025, strokovni članek Povzetek: Dvajsetletno delovanje Oddelka za eksperimentalno onkologijo predstavlja pomemben mejnik v zgodovini raziskovalne dejavnosti na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Raziskovalna dejavnost na Onkološkem inštitutu Ljubljana obsega dolgo in močno tradicijo, že od ustanovitve prvega laboratorija za eksperimentalno kancero-logijo v brežiški bolnišnici doc. dr. Cholewa. Iz majhnega labora-torija s šestimi zaposleni je od 2005 zrasla sodobna raziskovalna skupina več kot 20 raziskovalcev, ki uspešno uresničuje vizijo translacije v onkologiji, predvsem na področjih elektrokemote-rapije, genskega elektroprenosa, bleomcin elektroskleroterapije, radiobiologije in veterinarske onkologije. Z zavezanostjo transla-cijskim raziskavam, interdisciplinarnemu sodelovanju in prenosu znanja v klinično prakso smo pomembno prispevali k razvoju sodobne onkološke terapije v Sloveniji in širše. Uspešno smo izpeljali klinično študijo faze I, s katero je bila dokazana varnost in učinkovitost genskega elektroprenosa plazmida z zapisom za IL-12 v sklopu projekta SmartGene.si. Poleg znanstveno-raziskovalnega dela je oddelek močno vpet v izobraževalno dejavnost ter v domače in mednarodno okolje na področju biomedicinskih aplikacij elektroporacije. Tudi v naslednjih 20. letih se veselimo skupnih dosežkov na poti razvoja eksperimentalne, translacijske in klinične onkologije.
Ključne besede: eksperimentalna onkologija, raziskovalna dejavnost, elektrokemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 152; Prenosov: 38
Celotno besedilo (6,66 MB) |
9. |
10. |
