1. Pregled priporočil za genetsko in preventivno obravnavo pacientov s sindromom Li-FraumeniMaša Smrdel, Mateja Krajc, Ana Blatnik, 2026, strokovni članek Povzetek: Zarodne patogene različice v genu TP53 povezujemo z dedno predispozicijo za razvoj raka. Najbolj penetrantne med njimi povezujemo s klinično sliko sindroma Li-Fraumeni (LFS). V pri-čujočem prispevku želimo predstaviti genetsko ozadje in klinične značilnosti sindroma ter priporočila za genetsko testiranje in preventivno spremljanje posameznikov z LFS. Gre za redek dedni sindrom, povezujemo pa ga s širokim naborom različnih rakov, ki se pojavljajo v vseh starostnih obdobjih – med njimi so najpogo-stejši: karcinom skorje nadledvične žleze, rak dojk, tumorji cen-tralnega živčnega sistema, osteosarkom in sarkomi mehkih tkiv. Beljakovinski produkt gena TP53 sodeluje v številnih celičnih procesih, med drugim pri popravljanju napak v DNK, nastalih med delitvijo celic, in pri programirani celični smrti. Razumevanje sindroma in klinična obravnava ljudi z LFS je od njegove prve opredelitve do danes močno napredovala. Vzporedno s tem se z leti spreminjajo indikacije in metode genetskega testiranja. Preventivno spremljanje po potrditvi LFS je zelo intenzivno in vključuje letne preiskave celega telesa z magnetno resonanco. Namen spremljanja je z zgodnjim odkriva-njem malignih sprememb omogočiti čim uspešnejše zdravljenje, kar vodi do boljšega preživetja in kakovosti življenja ljudi z LFS. Pacienti z diagnozo LFS, ki so bili v letih 2015–2026 obravnavani na Onkološkem inštitutu Ljubljana, so se v veliki večini odločili za spremljanje v skladu s preventivnimi priporočili in priporočila tudi dolgoročno upoštevajo.
Ključne besede: onkologija, onkološko zdravljenje, sindrom Li Fraumeni, zarodna patogena različica v TP53, genetsko testiranje
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2026; Ogledov: 115; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (152,99 KB) |
2. Intenzivnost obsevanja pri bolnikih z napredovalim solidnim rakom v zadnjem obdobju življenjaNena Golob, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Z napredkom onkologije in širjenjem terapevtskih možnosti se vse pogosteje odpira vprašanje ustreznosti zdravljenja ob koncu življenja. Paliativna radioterapija trenutno še ne velja za kazalnik agresivnosti obravnave v zadnjem obdobju življenja. Namen raziskave je bil oceniti uporabo specifičnega onkološkega zdravlje-nja – s poudarkom na radioterapevtskem zdravljenju – pri bolnikih s solidnim napredovalim rakom v zadnjem obdobju življenja.Metode: Retrospektivno smo analizirali odrasle bolnike z nap-redovalim solidnim rakom, zdravljene izključno na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki so umrli med letoma 2015 in 2019. Ocenili smo pojavnost agresivnega specifičnega onkološkega zdravljenja v zadnjem mesecu in zadnjih dveh tednih življenja.Rezultati: V ključili smo 1736 bolnikov. Vsaj eno obliko agre-sivnega zdravljenja je v zadnjem mesecu prejelo 538 (31 %) bolnikov, v zadnjih dveh tednih pa 250 (14,4 %). Najpogosteje je bilo uporabljeno sistemsko zdravljenje (15,7 % v zadnjem mesecu; 7,2 % v zadnjih dveh tednih), pri čemer je kemoterapijo prejelo 10,5 % bolnikov v zadnjem mesecu in 4,4 % v zadnjih dveh tednih življenja. Radioterapija je bila uporabljena pri 15,6 % bolnikov v zadnjem mesecu in pri 6,8 % v zadnjih dveh tednih življenja. V obdobju zadnjega meseca (z 11,9 % leta 2015 na 20,1 % leta 2019) in zadnjih dveh tednov (s 6,6 % leta 2015 na 10,2 % leta 2019) življenja je opazen trend naraščanja uporabe sistemske terapije. Uporaba radioterapije je v zadnjem mesecu življenja upadala (s 16,7 % leta 2015 na 12,5 % leta 2019), medtem ko je v zadnjih dveh tednih ostala stabilna (2015 – 6,3 % in 2019 – 6,7 %).Zaključki: Uporaba radioterapije v zadnjem mesecu življenja upada, v zadnjih dveh tednih pa ostaja stabilna, vendar je še vedno pogosta. Glede na primerljivo pogostost uporabe s sistemskim zdravljenjem predlagamo, da se radioterapija vključi med kazalnike agresivnosti obravnave ob koncu življenja
Ključne besede: onkologija, onkološko zdravljenje, zadnje obdobje življenja, agresivno specifično onkološko zdravljenje, kazalniki agresivne obravnave
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2026; Ogledov: 115; Prenosov: 40
Celotno besedilo (270,61 KB) |
3. Implantabilne intratekalne črpalke za refraktarno rakavo bolečino : prospektivna pilotna raziskavaTeodora Zupanc, Branka Stražišar, Aljoša Škorjanc, Martin Šporin, Iztok Potočnik, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rakava bolečina je pogosto neustrezno obravnavana s standardnimi sistemskimi terapijami. Ciljna intratekalna aplikacija zdravil z implantabilnimi (vsajenimi) intratekalnimi črpalkami lahko izboljša analgezijo in zmanjša sistemske neželene učinke, vendar lahko zdravljenje z zunanjimi črpalkami pomembno obremeni bolnika in njegove svojce zaradi potrebe po pogostem menjavanju rezervoarjev z zdravili. Poleg tega je lahko zunanja črpalka moteča in bolnika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih. V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo implantabilne intratekalne črpalke, ki se vstavijo v podkožje. Te omogočajo uporabo visoko koncentriranih učinkovin in redkejše polnjenje, kar lahko bistveno izboljša kakovost življenja. Izvedli smo prospektivno pilotno raziskavo, v katero smo vključili osem bolnikov z napredovalim rakom in refraktarno bolečino. Dva bolnika sta prejemala protibolečinsko terapijo z implantabilno intratekalno črpalko, šest pa s pomočjo subkutane črpalke. Intenzivnost bolečine in kakovost življenja smo ocenjevali z uporabo lestvice vizualne analogne skale (VAS, Visual Analogue Scale), lestvice za oceno simptomov pri napredovali bolezni (ESAS, Edmonton Symptom Assessment System) ter vprašalnika za kakovost življenja Evropske organizacije za raziskave in zdravljenje raka (EORTC QLQ-C30, European Organisation for Research and Treatment of Cancer Quality of Life Questionnaire). Ocenjevanje je potekalo v prvih štirih tednih po uvedbi črpalke. Zdravljenje z intratekalnimi črpalkami je bilo povezano s hitrejšim in trajnejšim zmanjšanjem bolečine v primerjavi s subkutanimi črpalkami. Pri bolnikih z intratekalnimi črpalkami smo opazili boljše splošno zdravstveno stanje, ugodnejše funkcionalne in simptomatske profile ter manjšo incidenco neželenih učinkov zdravljenja. Implantabilne intratekalne črpalke lahko pri skrbno izbranih bolnikih z refraktarno rakavo bolečino omogočajo učinkovitejši nadzor bolečine ter pomembno izboljšajo kakovost življenja v primerjavi s subkutano aplikacijo. Za dokončno potrditev teh ugotovitev so potrebne obsežnejše, dobro zasnovane prospektivne študije.
Ključne besede: intratekalne črpalke, bolečina, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2026; Ogledov: 128; Prenosov: 37
Celotno besedilo (367,36 KB) |
4. Akupunktura v onkologiji : štirideset let klinične prakse in integracije na Onkološkem inštitutu LjubljanaIztok Potočnik, Vlasta Orlić Karbić, 2026, strokovni članek Povzetek: Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se v zadnjih desetletjih vztrajno izboljšuje, kar odraža napredek slovenske onkologije in nacionalnega zdravstvenega sistema. Državni program obvladovanja raka zagotavlja integriran okvir dejavnosti na področju preventive, diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in paliativne oskrbe. Z vidika zmanjševanja bremena raka, izboljšanja kakovosti življenja bolnikov in zagotavljanja ekonomske vzdržnosti sta ključna dosledno izvajanje na dokazih temelječih preventivnih programov ter pravočasno, strokovno utemeljeno zdravljenje. Razvoj medicinske znanosti je v zadnjih dveh desetletjih prinesel pomembna nova spoznanja, med katerimi ima vse vidnejšo vlogo integracija komplementarnih, na dokazih temelječih metod. Med njimi ima tradicionalna kitajska medicina (TKM), zlasti akupunktura, pomembno mesto kot podporna metoda v onkološki obravnavi. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL) se akupunktura izvaja že 40 let, predvsem za lajšanje neželenih učinkov onkološkega zdravljenja in kot del multimodalnega obvladovanja bolečine. V zadnjih letih pridobiva pomen tudi v okviru strukturirane onkološke rehabilitacije (OREH).
Ključne besede: onkologija, akupunktura, klinična praksa
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2026; Ogledov: 59; Prenosov: 24
Celotno besedilo (75,57 KB) |
5. Sodobni pristopi imunoterapije pri zdravljenju rakaŽiga Jakopin, 2026, pregledni znanstveni članek Povzetek: Imunoterapija je postala eden ključnih stebrov sodo bnega zdravljenja raka in predstavlja pomembno dopolnilo kirurškemu zdravljenju, kemoterapiji in radioterapiji. Temelji na aktivaciji ali modulaciji imunskega sistema z namenom vzpostavitve učinkovitega in dolgotrajnega protitumorskega odziva. Prispevek obravnava zgodovinski razvoj imunoterapije, cikel rak–imunost in vlogo tumorskega mikrookolja pri uspešnosti zdravljenja. Poseben poudarek je namenjen sodobnim terapevtskim modalitetam, vključno z zaviralci imunskih kontrolnih točk, adoptivnimi celičnimi terapijami, terapevtskimi cepivi, onkolitičnimi virusi in citokini, ter njihovim prednostim in omejitvam. Kljub izjemnim kliničnim uspehom pri zdravljenju ostaja učinkovitost omejena na podskupino bolnikov, predvsem zaradi imunosupresivnega mikrookolja in mehanizmov rezistence. Prihodnji razvoj imunoterapije temelji na kombiniranih in personaliziranih pristopih, izboljšani dostavi imunomodulatorjev ter boljši selekciji bolnikov na podlagi bioloških označevalcev.
Ključne besede: imunoterapija raka, personalizirana onkologija, tumorsko mikrookolje, zaviralci imunskih kontrolnih točk
Objavljeno v DiRROS: 10.07.2026; Ogledov: 140; Prenosov: 59
Celotno besedilo (407,37 KB) |
6. Presejalni programi za raka : pričakovanja in dejanski učinki programov Svit, Dora in Zora po desetletju ter pogled proti novim presejalnim programomUrška Ivanuš, Katja Jarm, Katja Kovše, Dominika Novak-Mlakar, Tatjana Kofol-Bric, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V Sloveniji organizirano populacijsko presejanje za raka temelji na treh državnih programih: ZORA za raka materničnega vratu, DORA za raka dojk in Programu Svit za raka debelega črevesa in danke. V zadnjem desetletju so ti programi dosegli visoko organiziranost in mednarodno prepoznavnost. Po evropskih primerjavah se Slovenija uvršča med najuspešnejše države na področju organiziranega presejanja, tako glede pregledanosti ciljne populacije kot zmanjšanja bremena raka. V programih Svit in ZORA se zmanjšujeta incidenca in umrljivost, v programu DORA pa se pomembno povečuje delež rakov, odkritih v zgodnjih stadijih. V prispevku prikazujemo, kako so se uresničile ključne napovedi iz leta 2016, zlasti glede utrditve treh programov, prehoda programa ZORA na presejanje s testom HPV, izboljšanja zakonske podpore ter razvoja strokovnih podlag za nove programe. Posebno pozornost namenjamo tudi novim evropskim priporočilom in raziskovalno-razvojnim projektom, ki v Sloveniji podpirajo presojo in pripravo presejanja za pljučnega raka, raka prostate in želodčnega raka ter nadaljnji razvoj obstoječih programov. Predstavljeni so tudi novi pristopi, kot so presejanje, prilagojeno ogroženosti, matematično modeliranje, analize stroškovne učinkovitosti ter koncept vzdržnosti in pravičnosti presejalnih programov. Ključno sporočilo prispevka je, da je največja prednost Slovenije, da je presejalne programe razvila kot organizirane, podatkovno podprte, kakovostno vodene in mednarodno primerljive javnozdravstvene programe. Tudi v prihodnje mora ostati temeljno vodilo enako: organizirano presejanje naj bo uvedeno zgolj, če posamezniku in družbi prinese več koristi kot škode, uvajanje novih programov naj bo sistematično, skladno z evropskimi priporočili, poteka pa naj ob podpori obstoječih presejalnih programov in mednarodne stroke.
Ključne besede: onkologija, presejalni programi, epidemiologija, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 214; Prenosov: 98
Celotno besedilo (264,86 KB) |
7. Sistemsko zdravljenje : hematološki raki – kaj je preseglo pričakovanja?Barbara Jezeršek Novaković, Rozala Arko, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Čeprav se je preživetje bolnikov s hematološkimi malignomi v zadnjih treh desetletjih podaljšalo na račun zdravljenj s konvencionalno sistemsko terapijo in presaditvijo krvotvornih matičnih celic, se bolezen pri številnih bolnikih kljub zdravljenju ponovi. Nadaljnje povečevanje intenzivnosti tovrstnega zdravljenja onemogočata tako prehuda toksičnost uporabljenih zdravil kot tudi že doseženi plato njihove učinkovitosti, zaradi česar obstaja stalna zahteva po novih, učinkovitejših, manj toksičnih in bolj usmerjenih terapevtskih pristopih. Takšne terapije predstavljajo tarčna zdravljenja in novi imunoterapevtski pristopi. Od leta 2016 naprej je področje sistemskega zdravljenja hematoloških rakov (levkemije, limfomi, multipli mielom) doživelo nekaj prebojev, ki niso le izboljšali izidov – v določenih podskupinah bolnikov so dejansko presegli pričakovanja, tudi v smislu “funkcionalnega ozdravljenja” pri sicer neozdravljivih boleznih.
Ključne besede: onkologija, sistemsko zdravljenje, hematologija
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 163; Prenosov: 79
Celotno besedilo (270,55 KB) |
8. Slikovne preiskave dojk : kako blizu smo napovedim iz leta 2016Maja Marolt-Mušič, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Prispevek obravnava razvoj in umestitev slikovnih preiskav v diagnostiki patoloških sprememb v dojkah v zadnjem desetletju ter primerja sodobno klinično prakso z napovedmi iz leta 2016. Mamografija ostaja zlati standard in temelj presejalnih programov, njeno učinkovitost pa ob tehničnih omejitvah pri gostem žleznem tkivu dopolnjujejo ultrazvok, tomosinteza, magnetna resonanca (MR) in kontrastna mamografija. Razvoj je prinesel predvsem razširjene indikacije za preiskave z iv. kontrastnim sredstvom ter širitev državnega presejalnega programa za raka dojk DORA. Nasprotno od nekaterih pričakovanj pa določene napredne tehnike (MRspektroskopija, MR-difuzija) in umetna inteligenca v vlogi samostojnega diagnostičnega orodja niso prešle v rutinsko klinično uporabo.
Ključne besede: onkologija, radiologija, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 163; Prenosov: 77
Celotno besedilo (209,05 KB) |
9. Celostno obvladovanje raka v Sloveniji : kaj smo se naučili v zadnjem desetletju in kako naprej?Sonja Tomšič, Janez Žgajnar, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Rak je eden največjih zdravstvenih izzivov sodobne družbe. Breme raka se povečuje, takšen trend pa je pričakovati tudi v prihodnje. Za obvladovanje raka so potrebni jasni in usklajeni ukrepi, ki so v Sloveniji od leta 2010 sistemsko združeni v Državnem programu obvladovanja raka. V zadnji 15 letih opažamo, da se je v Sloveniji incidenčna stopnja raka pri moških začela zniževati, pri ženskah pa še narašča. Pomembno se je izboljšalo preživetje bolnikov z rakom, uspešno so bili vzpostavljeni vsi trije presejalni programi, ki so dobro sprejeti med prebivalstvom. Pomembni premiki so se zgodili tudi na področju izboljševanja kakovosti življenja bolnikov z rakom, zlasti na področju celostne rehabilitacije in dostopnosti paliativne oskrbe. V prihodnje ostajajo številni izzivi, med drugim na področju primarne in sekundarne preventive, zagotavljanja zadostnih in ustreznih virov, delovanja celotnega zdravstvenega sistema, učinkovitega povezovanja deležnikov (v Sloveniji in EU), ohranjanju dostopnosti do sodobnih zdravljenj, krepitve raziskovalne dejavnosti ter nadaljnjega izboljševanja kakovosti življenja oseb po prebolelem raku. Onkologija ima v Sloveniji dolgo tradicijo in izjemne dosežke, ki so rezultat dolgoletnega strokovnega dela, predanosti in medsebojnega sodelovanja. To naj ostane vodilo tudi pri nadaljnjem razvoju državnega programa obvladovanja raka.
Ključne besede: onkologija, obvladovanje raka, epidemiologija
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 182; Prenosov: 88
Celotno besedilo (244,42 KB) |
10. Diagnostični pomen sekvenciranja nove generacije v patologijiBarbara Gazić, Jože Pižem, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V zadnjih desetih letih je postalo sekvenciranje nove generacije del rutinske diagnostike tumorjev v patologiji, brez katerega si sodobne diagnostike ne moremo več predstavljati. Izboljšale so se tudi tehnike izolacije DNA in RNA iz tkiva, tako da je postalo sekvenciranje nove generacije zanesljiva in robustna metoda. Široka uporaba v patološki diagnostiki tumorjev je pomembno prispevala k prepoznavanju novih vrst tumorjev in njihovih podtipov in prepoznavanju določenih vrst tumorjev na mestih in v organih, kjer pred tem niso bili opisani. Napredek v diagnostiki tumorjev mehkih tkiv z uporabo sekvenciranje nove generacije je primer, kjer je molekularna diagnostika ključno prispevala k razvoju histopatološke diagnostike. Diagnostika tumorjev osrednjega živčevja (gliomov) danes skoraj izključno temelji na molekularno-genetskih spremembah. Izkazalo se je tudi, da sekvenciranje nove generacije lahko prispeva k opredelitvi izvora zasevkov karcinoma v približno polovici primerov in hkrati omogoči določitev potencialnih terapevtskih tarč. Sekvenciranje nove generacije je postala standardna metoda v patologiji, ki je komplementarna drugim, dlje časa uveljavljenim metodam, predvsem imunohistokemiji, hkrati pa je omogočila pridobivanje novih spoznanj in prek primerjave molekularnih rezultatov in histopatološke slike vodila v izboljšanje same histopatološke diagnostike.
Ključne besede: onkologija, patologija, diagnostika, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 178; Prenosov: 79
Celotno besedilo (249,82 KB) |
