1. Obsevanje benignih bolezniIvica Ratoša, Blaž Grošelj, Boris Jančar, Uroš Smrdel, Jasna But-Hadžić, Helena Barbara Zobec Logar, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Cilja zdravljenja z obsevanjem benignih bolezni sta povrnitev funkcije in izboljšanje kakovosti življenja. Obsevanje benignih bolezni se običajno izvaja z nizko dnevno in celokupno obsevalno dozo. V primerjavi z dozo, ki se jo uporablja za zdravljenje malignih obolenj, je doza tukaj navadno precej nižja. S sodobnimi obsevalni-mi tehnikami, ki se uporabljajo v radioterapiji v zadnjem desetletju, je tveganje za poškodbe zdravega tkiva majhno. Z natančnim načrtovanjem obsevanja se žarki usmerijo na prizadeto območje, kar omogoča ohranitev zdravih tkiv. Obsevanje je tako varno in učinkovito, a je treba kljub temu vedno oceniti, kdaj je dobrobit obsevanja večja od morebitnih neželenih učinkov. Ključne besede: obsevanje, benigne bolezni, bolečina Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 290; Prenosov: 153 Celotno besedilo (4,38 MB) |
2. |
3. |
4. Protibolečinsko obsevanje kostnih zasevkovEva Pribožič, Ivica Ratoša, Jasna But-Hadžić, 2023, drugi znanstveni članki Povzetek: Kostni zasevki povzročajo bolečino, ki vpliva na kakovost življenja bolnika in lahko vodijo do zapletov, ki zahtevajo urgentno ukrepanje. Ko zaradi kostnih zasevkov grozi oziroma je prisoten patološki zlom ali maligna kompresija hrbtenjače, je nujno oceniti, ali bolnik potrebuje kirurško intervencijo, ki ji sledi pooperativno obsevanje. Kadar bolnik ni kandidat za operativno zdravljenje, se priporoča urgentno obsevanje. Pri bolečih kostnih zasevkih, brez grozečega oziroma prisotnega patološkega zloma ali maligne utesnitve hrbtenjače, ne glede na velikost samega zasevka, prvi pristop zdravljenja bolečine predstavlja farmakološko zdravljenje, ki ga podpre in dopolni protibolečinsko paliativno obsevanje. Pri paliativnem obsevanju so celokupne obsevalne doze nizke, obsevanje je izvedeno v enem odmerku ali v kratkih obsevalnih režimih. Bolniki, ki ne odgovorijo na prvo obsevanje, ali se jim bolečina ponovi, so lahko varno ponovno obsevani na istem mestu. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo opravili retrospektivni pregled paliativnih obsevanj kosti med leti 2018 – 2021. Letno obsevamo 800 kostnih zasevkov, upažamo pa upad števila obsevanj. Najpogostejša frakcionacija je 5 x 4 Gy, samo 10% bolnikov pa prejme obsevanje v enem odmerku. Protibolečinsko obsevanje kosti je učinkovito, stroškovno učinkovito in varno. Pomembno je prepoznati bolnike, ki bi imeli korist od protibolečinskega obsevanja, in jih napotiti na konzilij. S poenostavitvijo radioterapevtskih postopkov in odločitvijo za obsevanje v enem odmerku, je lahko obsevalno zdravljenje bolniku prijaznejše in dostopnejše. Ključne besede: kostni zasevki, bolečina, paliativno obsevanje, frakcionacija Objavljeno v DiRROS: 26.02.2024; Ogledov: 562; Prenosov: 121 Celotno besedilo (202,07 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Stresni zlomi medenice po zdravljenju z obsevanjem : pregled literatureJan Žagar, Barbara Šegedin, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Stresni zlomi medenice po obsevanju so že dolgo znana posledica obsevanja tumorjev v področju medenice. Čeprav so zlasti v področju sakruma relativno pogost pojav, je njihova diagnostika zaradi nespecifičnosti simptomov težavna. V tem preglednem članku smo pregledali literaturo, ki zajema etiologijo, incidenco, dejavnike tveganja, simptome in diagnostiko ter zdravljenje in preprečevanje stresnih zlomov medenice po obsevanju. Na podlagi pridobljenih podatkov smo poskušali strniti in predstaviti najdene ugotovitve z navedenih področij, ki bi nam bile lahko v pomoč v vsakodnevni radioterapevtski klinični praksi, saj standardiziranih priporočil na tem področju nismo našli. Ključne besede: stresni zlomi medenice, obsevanje, incidenca Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 753; Prenosov: 154 Celotno besedilo (231,02 KB) |
10. Influence of microwaves in the early stage of alkali activation on the mechanical strength of alkali-activated materialsBarbara Horvat, Majda Pavlin, Vilma Ducman, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: This study focuses on the influence of microwave irradiation dosimetry on alkali-activated slurry in its early stages. The impact on the chemistry and mineralogy along with the mechanical properties were evaluated by changing the power of microwaves and their duration of exposure. This influenced the dissolution of amorphous content, diffusion, and self-assembly into an aluminosilicate network. The precursors used in this study were metakaolin, a non-waste material commonly used in geopolymerisation technology, and local fly ash and ladle furnace slag as secondary materials. Furthermore, they were chemically and mineralogically analysed, and their mixtures with NaOH and Na-water glass provided the optimal ratio of the amount of elements obtained using the pre-calculation approach. However, the potential extra addition of water was experimentally determined to allow complete wetting of the material and solid workability during moulding. Using Fourier-transform infrared spectroscopy, the influence of water was further investigated in alkali-activated slag and fly ash irradiated with microwaves, which resulted in the highest values of mechanical strength in the dosimetry-mapping part of the analysis. In addition to the time dependence of the expected mechanical strength on the ageing of the alkali- activated material, the synthesised material exhibited a significant dependence on the dose of microwave irra- diation, which was different for every precursor as well as every mixture with different chemistries. Ključne besede: odpadni material, alkalijska aktivacija, obsevanje z mikrovalovi, mehanska trdnost, waste material, alkali activation, microwave irradiation, mechanical strength Objavljeno v DiRROS: 12.07.2023; Ogledov: 650; Prenosov: 507 Celotno besedilo (8,99 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |