1. Proces dietetične obravnave s prikazi kliničnih primerov : strokovni priročnik2025, ni določena Ključne besede: prehranska priporočila, hranilne snovi, enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, telesna aktivnost, zdravstveni nasveti
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2025; Ogledov: 103; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (2,29 MB) |
2. Spoprijemanje z rakom dojk : napotki za obvladovanje duševne stiskeAndreja Cirila Škufca Smrdel, Tina Rus, Mirjam Rojec, Tamara Stergar, 2024, ni določena Ključne besede: rak dojke, medosebne komunikacije, matere in otroci, nespečnost, utrujenost, kognitivne motnje, psihološki nasveti, pomoč, zdravstvene ustanove
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2025; Ogledov: 268; Prenosov: 81
 Povezava na datoteko |
3. Zgodnje socialne interakcije : predstavitev in uporabnost opazovalne sheme otrok za strokovne delavce in delavke v vrtcihMaša Vidmar, Manja Veldin, Claudio Paolucci, Gabriele Giampieri, Gaja Krevh Jamniker, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, predšolska vzgoja, motnje avtističnega spektra, opazovalna shema, zgodnje socialne interakcije, strokovni delavci
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2025; Ogledov: 407; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Delovanje, ekosistemska vloga in vpliv naravnih motenj na gozdove s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikov – pregledMatevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Naravne motnje so eni izmed osrednjih upravljalskih in znanstvenih izzivov, s katerimi se spoprijema gozdarska stroka. Njihova vloga se s povečevanjem vpliva podnebnih sprememb povečuje in spreminja. Namen preglednega članka je pripraviti strnjen in aktualiziran pregled znanstvenih dognanj, ki se nanašajo tako na vlogo in delovanje motenj v gozdnih ekosistemih kot tudi na pomen naravnih motenj z vidika upravljanja gozdnih ekosistemov in trajnostnega zagotavljanja vseh funkcij gozdov. Članek vsebuje pregled aktualnih raziskovalnih izsledkov in razvoja razumevanja delovanja in vloge naravnih motenj ter pregled raziskovalnih rezultatov s področja preučevanja različnih tipov motenj s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikih.
Ključne besede: naravne motnje, režimi naravnih motenj, dejavniki naravnih motenj, vetrolom, podlubniki, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2025; Ogledov: 1653; Prenosov: 701
Celotno besedilo (1,44 MB) |
5. Spremljanje pritalne vegetacije gozdov v Sloveniji kaže na zmanjševanje števila rastlinskih vrstLado Kutnar, Janez Kermavnar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Spremljanje stanja in sprememb pritalne vegetacije gozdov v Sloveniji poteka v okviru mednarodnega programa ICP Forests na dveh različnih ravneh (raven 1 in 2). Na ravni 2, ki vključuje reprezentativne ploskve za intenzivni monitoring gozdov (ploskve IM), sistematično spremljamo stanje pritalne vegetacije že od leta 2004. Ob četrti ponovitvi popisa v letih 2019/2020 smo ugotovili, da se je v obdobju od prvega popisa število vrst v zeliščni plasti na večjih vegetacijskih podploskvah v povprečju zmanjšalo za –7,1 % in na manjših za –11,2 %. Čeprav se je na večini ploskev IM število vrst zmanjšalo (najizraziteje v nižinskih gozdovih), pa se je predvsem zaradi velikopovršinskih motenj na posameznih ploskvah vrstna pestrost tudi povečala. V prihodnje bomo v okviru spremljanja sprememb pritalne vegetacije gozdov namenili večjo pozornost tudi procesom termofilizacije, evtrofikacije in biotske homogenizacije, ki jih že zaznavamo v pritalni vegetaciji slovenskih gozdov.
Ključne besede: spremljanje pritalne vegetacije, zeliščna plast, številčnost rastlinskih vrst, vrstna pestrost, velikopovršinske motnje, intenzivni monitoring
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 776; Prenosov: 278
Celotno besedilo (416,01 KB) |
6. Sanacija gozdov po zaporednih vetrolomih v letu 2023 na Polovniku v gozdnogospodarski enoti BovecNejc Koren, Dragan Marković, 2024, strokovni članek Povzetek: V prispevku so skupaj s potekom sanacije vetrolomov na Polovniku opisani postopek in prizadevanja Krajevne enote Bovec in Območne enote Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije za celosten pristop k odpravljanju posledic takih ujm skupaj z Agrarno skupnostjo Čezsoča kot glavnim oškodovancem. Med poletnimi neurji leta 2023 je bilo namreč na hribu Polovnik v severozahodnem delu gozdnogospodarskega območja Tolmin poškodovane več kot 35.000 m 3 lesne mase. Kot odziv na nastalo situacijo je po zajemu podatkov iz zraka in pregleda na terenu Zavod za gozdove Slovenije izdelal sanacijski načrt območja. Določenih je bilo dvanajst glavnih spravilnih polj, dograjen je bil dodaten krak gozdne ceste, sedaj pa na tamkajšnjem zahtevnem terenu poteka predvsem žičniško spravilo lesa. Po končanih delih s spravilom lesa bodo sanacijo nadaljevali z obnovo gozdov, predvsem naravno nasemenitvijo, ponekod s spopolnitvenim sajenjem. Sanacija Polovnika lahko služi kot primer odziva na naravne ujme večjih razsežnosti in razumevanju njihove dinamike pri oblikovanju prilagoditvenih praks upravljanja za prilagajanje gozdov na take režime motenj.
Ključne besede: vetrolom, naravne motnje, sanacija poškodovanih gozdov, sanacijski načrt, spravilo lesa, Agrarna skupnost Čezsoča, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 848; Prenosov: 286
Celotno besedilo (578,48 KB) |
7. Naravne motnje na Bovškem – analiza vpliva naravnih motenj in vzrokov za njihovo pojavljanjeMatevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo analizirali strukturo poseka na Bovškem v obdobju 1995–2020 s poudarkom na sanitarnem poseku zaradi vetra in podlubnikov ter poskušali poiskati glavne dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pojavljanja vetrolomov in namnožitve podlubnikov. Pridobili smo podatke o količini in strukturi poseka za raziskovalno območje v obdobju 1995–2020 in podatke o šestindvajsetih lokacijah vetrolomov z znanim časom nastanka ter šestindvajsetih odsekih, poškodovanih zaradi podlubnikov. Podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne statistike, bivariatne analize in binarne logistične regresije. V raziskovalnem območju smo zaznali izrazito povečanje sanitarnega poseka po letu 2018. Glavna vzroka sanitarnih sečenj sta bila veter in podlubniki. Binarna logistična regresija je kot ključne dejavnike za pojav vetrolomov izpostavila kamnitost in prisotnost minulih motenj ter valovitega reliefa. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se vetrolomi pojavljajo predvsem v debeljakih z visoko lesno zalogo, ki rastejo na zmernih do strmih grebenih z južno ekspozicijo, imajo tesen ali vrzelast sklep in večji delež pomlajenih vrzeli. Binarna regresija je izpostavila tudi vpliv močnih jugozahodnih vetrov, ki prinašajo obilne padavine. Za pojav podlubnikov je binarna logistična regresija kot ključne dejavnike izpostavila količino lesne zaloge in delež iglavcev. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se podlubniki pogosteje pojavljajo v odsekih z valovitim reliefom in jugovzhodno ekspozicijo, večjim deležem mladovij in sestojev v obnovi ter manjšim deležem drogovnjakov. Analizirali smo tudi trend večanja sanitarnega poseka po koncu proučevanega obdobja 1995–2020.
Ključne besede: naravne motnje, vetrolom, podlubniki, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 836; Prenosov: 335
Celotno besedilo (718,84 KB) |
8. Kako podnebne spremembe in velikopovršinske motnje vplivajo na naravne ekosisteme? : učno gradivo pri predmetu Globalne spremembe in gozdni ekosistemi, BF Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireLado Kutnar, 2024, drugo učno gradivo Ključne besede: podnebne spremembe, motnje, temperature, gozdni ekosistemi, drevesne vrste, pričakovana razporeditev gozdov, model, IPCC, ARSO, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 03.04.2024; Ogledov: 907; Prenosov: 0 |
9. Prehrana po delni ali popolni odstranitvi želodcaDenis Mlakar-Mastnak, Eva Justin, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: požiranje, motnje, prehranska podpora
Objavljeno v DiRROS: 20.05.2022; Ogledov: 2350; Prenosov: 587
Celotno besedilo (1,55 MB) |
10. |
