Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Podnebne spremembe spadajo med največje izzive zdajšnjega časa s temperaturami zraka, ki se v zadnjih letih pospešeno višajo. Svetovni trend kaže višanje za 0,15 do 0,2 °C v desetletju, pri čemer se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Intenziven monitoring Gozdarskega inštituta Slovenije, ki poteka že dvajset let, je razkril, da se je povprečna temperatura zraka zvišala na vseh desetih merilnih postajah. Največje višanje smo zaznali na postajah Fondek (2,05 °C) in Borovec (1,88 °C), najmanjše pa pri Murski šumi (0,32 °C) in Gropajskih borih (0,55 °C). Glede padavin smo opazili vse pogostejše dnevne ekstreme. Zabeležili smo tudi manjšo količino padavin v spomladanskih in začetnih poletnih mesecih ter povečano v jesenskem obdobju. Čeprav je obdobje dvajsetih let razmeroma kratko za dolgoročne trende, je nadaljnji monitoring izjemno pomemben. Tako bomo lahko bolje razumeli, kako se bodo spreminjale temperature, padavine in drugi vremenski vzorci.
Ključne besede: meteorologija, intenzivni monitoring, podnebne spremembe, temperatura zraka, padavine, gozdna mikroklima
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 27
Celotno besedilo (291,72 KB)

Povzetek: V letu 2024 obeležujemo dvajset let aktivnosti Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji, ki je del mednarodnega programa ICP Forests in Konvencije UN ECE CLTRAP. Glavni namen aktivnosti je spremljati učinke onesnaženosti zraka in drugih dejavnikov na gozdne ekosisteme. Na desetih hektarskih ploskvah v Sloveniji potekajo različna opazovanja in meritve ter stanja drevja po mednarodno usklajenih protokolih. Letna poročila o stanju gozdov so javnosti dostopna na spletnih straneh Gozdarskega inštituta Slovenije in Inštituta za gozdne ekosisteme Thünen v Nemčiji. Rezultati intenzivnega monitoringa gozdov so pomembni za razumevanje odziva drevja na okoljske spremembe, na ekstremne dogodke, bolezni in druge dejavnike in so del raziskovalne dejavnosti ter razumevanja razvoja gozdov na izbranih objektih.
Ključne besede: Program intenzivni monitoring gozdov, Slovenija, ICP Forests
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 38
Celotno besedilo (496,50 KB)

Povzetek: Indoor air pollution is a recognized emerging threat, claiming millions of lives annually. People are constantly exposed to ambient and indoor air pollution. The latest research shows that people in developed countries spend up to 90% of their time indoors and almost 70% at home. Although impaired IAQ represents a significant health risk, it affects people differently, and specific populations are more vulnerable: children, the elderly, and people with respiratory illnesses are more sensitive to these environmental risks. Despite rather extensive research on IAQ, most of the current understanding about the subject, which includes pollution sources, indoor–outdoor relationships, and ventilation/filtration, is still quite limited, mainly because air quality monitoring in the EU is primarily focused on ambient air quality and regulatory requirements are lacking for indoor environments. Therefore, the EDIAQI project aims to improve guidelines and awareness for advancing the IAQ in Europe and beyond by allowing user-friendly access to information about indoor air pollution exposures, sources, and related risk factors. The solution proposed with EDIAQI consists of conducting a characterization of sources and routes of exposure and dispersion of chemical, biological, and emerging indoor air pollution in multiple cities in the EU. The project will deploy cost-effective/user-friendly monitoring solutions to create new knowledge on sources, exposure routes, and indoor multipollutant body burdens. The EDIAQI project brings together 18 organizations from 11 different European countries that provide interdisciplinary skills and expertise in various fields, including environmental science and technology, medicine, and toxicology, as well as policy design and public engagement.
Ključne besede: indoor air pollution, health risk, vulnerable populations, IAQ (Indoor Air Quality), EDIAQI project, monitoring solutions, exposure routes
Objavljeno v DiRROS: 06.11.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: To gain insight into the current population trends of Carabus variolosus nodulosus in Slovenia and assess the body condition of individuals, data from 17-year monitoring program were analyzed across five geographically distinct regions. The number of beetles captured per trap was recorded, and measurements of live specimens were taken to calculate both national and regional population trends, along with a body condition index. Additionally, linear mixed-effects models were used to examine the potential impact of sex and disturbances on body condition, and to explore the correlation between body condition and population density. The results indicated an overall stable population trend with marked regional differences. No correlation was found between body condition and population density or disturbances, though significant differences in body condition between sexes were observed. This study underscores the importance of long-term and multi-scale monitoring to detect stress factors and potential local extinctions that might otherwise remain undetected and proposes sampling efforts for future monitoring schemes for reliable trend assessments of the species.
Ključne besede: scaled mass index, long-term monitoring, ground beetle, body condition, zoology, master thesis
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2024; Ogledov: 184; Prenosov: 46
Celotno besedilo (821,41 KB)

Povzetek: Dolgoročni cilj naloge je redno pridobivanje primerljivih podatkov o stanju populacij ciljnih vrst rakov. Primarni kratkoročni cilji naloge so: • nadaljevanje raziskave razširjenosti, na podlagi katerih bo Republika Slovenija predlagala dodatna območja za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium) v omrežje Natura 2000, • zagotovitev terenskih podatkov o prisotnosti rakov za določitev območja razširjenosti za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium), • oblikovanje predloga novih pSCI za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium), • nadaljevanje monitoringa razširjenosti za vrsti navadni koščak (Austropotamobius torrentium) in koščenec (Austropotamobius pallipes), • vzpostavitev populacijskega monitoringa za obe vrsti rakov. Specifične zahteve so: • raziskave tistih vodotokov, za katere obstajajo starejši podatki o rakih, ki v raziskavah 2006/2007 niso bili preverjeni, • na območjih znane razširjenosti naj bodo nova vzorčna mesta vsaj 500 m dolvodno in/ali gorvodno od znanega najdišča, • razišče se lokacije v območjih Natura 2000, kjer so raki kvalifikacijska vrsta, a na vzorčnih mestih v raziskavah 2006/2007 niso bili najdeni oz. njihova prisotnost ni bila potrjena, • izvedba populacijskega monitoringa v štirih Natura 2000 območjih, kjer se izvede natančen popis in ocena razširjenosti. Opomba: za potočnega raka vrste Austropotamobius pallipes uporabljamo izvirno ime koščenec, medtem ko se v uradnih dokumentih uporablja ime primorski koščak. Kljub zadnjim genetskim študijam (Pedraza-Lara s sod. 2010), ki naše koščence uvrščajo v A. italicus, ohranjamo zaenkrat (za namene tega poročila) tudi znanstveno poimenovanje A. pallipes.
Ključne besede: raki, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 941; Prenosov: 479
Celotno besedilo (4,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...