1. Opisna raziskava mnenj in stališč študentov zdravstvene nege ter kliničnih mentorjev glede ocenjevanja kliničnega usposabljanjaEdita Meden, Andreja Kvas, Silvestra Hoyer, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Z nenačrtovanim ocenjevanjem na podlagi pomanjkljivo opredeljenih kriterijev lahko spregledamo neuspešnega študenta in tako prispevamo k njegovemu nevarnemu delovanju v kliničnem okolju. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča in mnenja kliničnih mentorjev ter študentov zdravstvene nege glede ocenjevanja kliničnega usposabljanja. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda dela. Spletno anketo je izpolnilo 84 dodiplomskih študentov zdravstvene nege, njeno tiskano različico pa 37 kliničnih mentorjev. Zbiranje podatkov je potekalo od oktobra do novembra 2015. V analizi je bila uporabljena osnovna opisna statistika, hi-kvadrat test, Mann-Whitneyev U-test in Pearsonov koeficient korelacije. Rezultati: Klinični mentorji so v večji meri kot študenti mnenja, da bi se morali na klinično usposabljanje načrtno pripraviti (U = 790, p < 0,001). S Pearsonovim koeficientom korelacije (r = %0,215, p = 0,024) smo ugotovili, da je zadovoljstvo z ocenjevanjem vseh anketiranih večje, če je ocenjevanje sprotno in ne le končno. Hi-kvadrat test je pokazal, da anketiranci ocenjevalni list ocenjujejo kot samo zadovoljiv (n = 47, 43,5 %; x2 = 4,3, p = 0,229). Diskusija in zaključek: Večina anketirancev ni zadovoljnih z načinom ocenjevanja kliničnega usposabljanja. Zavedajo se pomanjkljivosti ocenjevalnega lista, opozarjajo tudi na pomanjkanje časa pri mentoriranju študentov. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju razmer v procesu ocenjevanja kliničnega usposabljanja.
Ključne besede: mentorstvo, zdravstvena nega, medicinske sestre, vrednotenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 197; Prenosov: 99
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Lastnosti mentorja in mentoriranca z njunih medsebojnih vidikov : opisna raziskava mnenj dijakov, študentov in mentorjevDragan Babuder, 2016, strokovni članek Povzetek: Uvod: Lastnosti mentorja so za odnos med mentorjem, dijakom in študentom zdravstvene nege zelo pomembne. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere lastnosti mentorjev so pomembne z vidika dijakov in študentov zdravstvene nege, in obratno, katere lastnosti mentorirancev, tj. dijakov oz. študentov, so pomembne z vidika mentorjev. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. S spletnim anketnim vprašalnikom je bil anketiran 201 anketiranec, od tega 50 dijakov srednje zdravstvene šole (3. in 4. letnik), 97 študentov prve stopnje zdravstvene nege (2. in 3. letnik) ter 54 mentorjev v kliničnem okolju. Uporabljena je bila deskriptivna statistika, test hi-kvadrat ter metoda analize variance oz. analiza povprečij. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da mentorji menijo, da odnos med mentorirancem in mentorjem ni odvisen od mentorjeve starosti. Komunikacija je pomembna vsem trem skupinam anketirancev. Medsebojno spoštovanje je enako pomembno dijakom, študentom in mentorjem. Mentorjem je poleg dijakovega oz. študentovega spoštljivega odnosa najpomembnejše, da se dijak oz. študent zaveda svojih nalog in zadolžitev (x = 4,6). Najbolj zaželena lastnost mentorja je, da si vzame čas (x = 4,7) za dijaka oz. študenta ter da je organiziran in dostopen. Diskusija in zaključek: Med raziskovalnimi skupinami je opaziti razlike v dojemanju lastnosti in vrlin mentorjev. Vsem raziskovalnim skupinam je pomembna mentorjeva sposobnost komunikacije ter ustvarjanja kreativnega okolja.
Ključne besede: mentorstvo, osebnostne lastnosti, odnos, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 172; Prenosov: 135
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kaj študente zdravstvene nege motivira za učenje in kako ocenjujejo simulirano klinično usposabljanjeManca Pajnič, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Način in organiziranost študija, dostopnost do gradiv, odnos do študentov in študijska klima lahko vplivajo na zunanjo motivacijo študentov. Namen raziskave je bil ugotoviti motivacijske dejavnike za študij pri študentih zdravstvene nege in kakšen pomen pripisujejo simuliranemu kliničnemu usposabljanju. Metode: Raziskava je potekala leta 2011 na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Uporabljena je bila opisna kvantitativna metoda dela, podatki so bili zbrani z anketiranjem študentov drugega in tretjega letnika zdravstvene nege. Pri raziskavi je sodelovalo 159 naključno izbranih študentov, uporabili smo strukturiran vprašalnik in petstopenjsko lestvico. Vprašalnik je bil razdeljen na tri sklope: motivacija, zadovoljstvo in stroški študija. Podatki so bili analizirani z opisno in bivariatno statistiko. Rezultati: Želja po pridobivanju dodatnega znanja (x = 4,3) in želja po višji izobrazbi (x = 4,26) sta se najvišje uvrstila na petstopenjski lestvici motivacijskih dejavnikov. Nekaterih negovalnih intervencij študentje na kliničnem usposabljanju še niso imeli možnosti izvesti (x = 3,97), menijo pa, da je bilo v simuliranem kliničnem okolju dovolj časa za izvajanje negovalnih intervencij (x = 1,91). Diskusija in zaključek: Študentje so visoko notranje motivirani za študij zdravstvene nege. Menijo, da je simulirano klinično usposabljanje pomembno za pridobivanje teoretičnih in praktičnih znanj.
Ključne besede: zdravstvena nega, izobraževanje, mentorstvo, študij, zadovoljstvo, praktične veščine, teoretično znanje, klinično okolje, simulacije
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 169; Prenosov: 152
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Samoocena usposobljenosti medicinskih sester za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah : primerjava med novozaposlenimi in zaposlenimi več kot eno letoTanita Kaja Černe, Kristina Medvešček, Sara Ušaj, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Od novozaposlenih medicinskih sester se velikokrat pričakuje, da bodo delovale enako kompetentno kot izkušene. Namen raziskave je bil preučiti razliko pri samooceni usposobljenosti za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah med novozaposlenimi medicinskimi sestrami in zaposlenimi več kot eno leto.Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna kvantitativna metoda. S spletnim vprašalnikom je bilo izvedeno anketiranje na priložnostnem vzorcu 98 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani na podlagi vprašalnika »Percepcija zdravstvene oskrbe v akutnih situacijah« (ang. Perception to Care in Acute Situations). Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike in Mann Whitneyjevega U-testa, Kruskal Wallisovega H-testa. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila p < 0,05.Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so novozaposlene medicinske sestre zdravstveno oskrbo v akutnih situacijah samoocenile slabše kot medicinske sestre, zaposlene več kot leto dni (U=271,000, p < 0,001). Ugotovitve kažejo tudi razliko v samooceni usposobljenosti med medicinskimi sestrami z malo izkušnjami v akutnih situacijah in tistimi z veliko izkušnjami (U=293,000, p < 0,001).Diskusija in zaključek: Novozaposlene medicinske sestre se v začetku ne počutijo dovolj sposobne za samostojno delo v akutnih situacijah. Ugotovljeno je bilo, da na samooceno usposobljenosti medicinskih sester vplivajo spol, starost, delovna področja in predhodne izkušnje z akutnimi situacijami. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na vrsto izzivov, s katerimi se soočajo novozaposlene medicinske sestre in na pomen mentoriranja v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinske sestre novinke, profesionalne kompetence, samoocena, mentorstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 170; Prenosov: 49
Povezava na datoteko |
5. |
6. |
7. Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2024 : Poučevanje in učenje v Sloveniji in po svetu2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Poročilo predstavlja rezultate mednarodne raziskave TALIS 2024, ki jo izvaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Osredotoča se na poučevanje in učenje v Sloveniji v primerjavi z drugimi izobraževalnimi sistemi, z empiričnimi podatki o učiteljih in ravnateljih na ravneh ISCED 1, 2 in 3 (prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ter srednje šole). Podatki so zbrani anonimno in analizirani z uporabo reprezentativnih vzorcev, z mednarodnimi primerjavami in trendi od leta 2018. Dokument vključuje preglednice, prikaze in vire, namenjen pa je raziskovalcem, političnim odločevalcem ter strokovni javnosti.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, mednarodne raziskave, pomanjkanje učiteljev, raznolikost učencev, razredi, večkulturnost, samoučinkovitost, posebne potrebe, učenci s posebnimi potrebami, prakse, vodenje razreda, preverjanje in ocenjevanje, socialno in čustveno učenje, digitalna orodja, umetna inteligenca, tehnologija, poklicna pot, poklicni dosežki, dejavniki stresa, prilagajanje, šolske reforme, disciplina, izobraževanje učiteljev, mentorstvo, usposabljanje, učni cilji, avtonomija, vodenje šole, sodelovanje učiteljev, profesionalni odnosi, ravnatelji, odnosi med učitelji in učenci, odnosi med učitelji in starši, kariera, status učiteljev
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 271; Prenosov: 197
 Celotno besedilo (32,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
