1. Pestrost in pojavljanje domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah nacionalne gozdne inventure v SlovenijiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji spremljamo stanje in razvoj gozdov na nacionalni ravni z Nacionalno gozdno inventuro (NGI). V prispevku smo analizirali pestrost pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter preverili pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Glede na literaturo v Sloveniji uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od katerih jih je bilo 60 zaznanih med merskimi drevesi na mreži ploskev NGI gostote 2 x 2 km. Največje povprečno število merskih dreves in grmov, kot tudi Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti, smo ugotovili na vzorčnih ploskvah v Predalpski ekološki regiji (H' = 0,85), najmanjše pa v Alpski ekološki regiji (H' = 0,58). Lesna zaloga merskih dreves in grmov v celotni Sloveniji dosega 330,7 m3/ha ± 2,1 %, lesna zaloga podmerskih dreves in grmov (prsni premer do 10 cm) pa 9,7 m3/ha ± 5,9 %. V lesni zalogi merskih drevesnih in grmovnih vrst prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) (31,9 %) in smreka (Picea abies) (28,2 %), med merskimi grmovnimi vrstami je največ navadne leske (Corylus avellana) (85,0 %). Na ploskvah NGI je bilo zabeleženih 10 različnih tujerodnih drevesnih vrst na 138 ploskvah, največkrat so bile popisane v Submediteranski in Predpanonski ekološki regiji. V lesni zalogi tujerodnih drevesnih vrst prevladuje robinija (Robinia pseudoacacia). V lesni zalogi podmerskega drevja z 32,4 % prevladuje bukev, več kot 10,0 % lesne zaloge prispevata še navadna smreka in mali jesen (Fraxinus ornus). V lesni zalogi popisanih podmerskih grmovnih vrst prevladuje leska z 78,3 %, več kot 2 % dosegajo še rumeni dren (Cornus mas), navadni srobot (Clematis vitalba) in črni bezeg (Sambucus nigra). Predstavljeni rezultati kažejo, da je kombinacija panelnega sistema, večjega števila vzorčnih ploskev (3027) in izboljšanega šifranta omogočila prvo celostno objektivno ovrednotenje pestrosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter prisotnosti tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, vrstna pestrost, drevesne vrste, grmovne vrste, tujerodne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (4,35 MB) |
2. Stanje slovenskih gozdov : poročilo o rezultatih nacionalne gozdne inventure 2022Mitja Skudnik, Luka Krajnc, Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2023; Ogledov: 715; Prenosov: 0 |
3. Stanje slovenskih gozdov : poročilo o rezultatih nacionalne gozdne inventure 2021Mitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Luka Krajnc, Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila
Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 907; Prenosov: 0 |
4. Pridobivanje podatkov o spremembah zalog ogljika v živi in odmrli biomasi v gozdovih : vmesno poročilo (Mejnik 3) za: Javno naročilo: 430-204/2021/19Mitja Skudnik, Polona Hafner, Andrej Grah, Jernej Jevšenak, Gal Kušar, Luka Krajnc, Tom Levanič, Boštjan Mali, Anže Martin Pintar, Janez Zafran, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, starost gozdov, kakovost stoječih dreves
Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 975; Prenosov: 0 |
5. Stanje slovenskih gozdov : poročilo o rezultatih nacionalne gozdne inventure 2020 : prvi panel vzorčne mrežeMitja Skudnik, Gal Kušar, Jernej Jevšenak, Anže Martin Pintar, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila
Objavljeno v DiRROS: 15.03.2022; Ogledov: 1254; Prenosov: 0 |
6. Strokovno mnenje o potencialnih vplivih načrtovanih vetrnih elektrarn na Rogli - Gradišču in Treh Kraljih na izgubo gozdnih površin, lesne zaloge ter prirastkaAndreja Ferreira, Marko Kovač, Anže Martin Pintar, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: gozdni sestoji, lesna zaloga, prirastek, predviden poseg, potencialni vplivi, vetrne elektrarne
Objavljeno v DiRROS: 24.02.2022; Ogledov: 1323; Prenosov: 0 |
7. Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018 : rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemovMitja Skudnik, Andrej Grah, Matjaž Guček, David Hladnik, Jernej Jevšenak, Marko Kovač, Gal Kušar, Boštjan Mali, Anže Martin Pintar, Rok Pisek, Špela Planinšek, Aleš Poljanec, Primož Simončič, 2021, strokovna monografija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, monitoring gozdov, Slovenija, stanje gozdov, zaloga lesa, lesna biomasa, odmrla biomasa, ogljik, posek, prirastek lesa, velikoprostorska gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2021; Ogledov: 3554; Prenosov: 1873
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdovMitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Aleš Poljanec, Gal Kušar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji.
Ključne besede: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 1729; Prenosov: 624
Celotno besedilo (686,93 KB) |
9. Načrtovanje in gospodarjenje z bukvijo na HrvaškemJuro Čavlović, Igor Anić, 2008, pregledni znanstveni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, lesna zaloga, nega sestojev, obnova sestojev, Hrvaška, debelinska struktura
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1593; Prenosov: 543
Celotno besedilo (803,91 KB) |
10. Vpliv sestojne zgradbe na donos medu v SlovenijiJan Mihelič, Janez Prešern, Milan Kobal, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V lesni zalogi sestojev smo proučili vpliv količine medonosnih drevesnih vrst na donos medu. Za 70 čebeljih družin v Sloveniji smo uporabili podatke o donosih medu za posamezne drevesne vrste glede na čebelarsko najugodnejša leta in v radiju treh kilometrov od panja in izračunali: a) število čebeljih družin (n), b) gozdnatost (%) ter c) skupno lesno zalogo medonosnih drevesnih vrst (m3 ). Vpliva števila družin na donos medu v panj v večini primerov nismo potrdili (p > 0,05), statistično značilno pa vpliva na donos gozdnega in smrekovega medu. Delež gozda je v pozitivni korelaciji (r > 0,84; p < 0,05) z donosom gozdnega medu v panj. Vpliv količine drevesnih vrst na donos medu v panj lahko statistično značilno (p < 0,05) potrdimo za vse proučevane drevesne vrste, razen za jelko. Pri drugih drevesnih vrstah (razen pri smreki) delež gozda v radiju treh kilometrov od stojišč značilno ne vpliva na donos medu. Glede na dobljene regresijske modele za posamezne medonosne drevesne vrste, med katerimi smo potrdili vpliv lesne zaloge na donos, lahko za vsako lokacijo v Sloveniji napovemo potencialne donose medu. Slednje je uporabno za izbiro lokacije za postavitev čebelnjaka in tudi za določitev lokacije za prevoz čebel na pašo.
Ključne besede: sestojna zgradba, čebelarstvo, lesna zaloga, donos medu
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 2259; Prenosov: 709
Celotno besedilo (481,28 KB) |
