1. Določanje stopnje kristaliničnosti in vpliva na lastnosti filamenta PA6 : diplomsko deloDraginja Talić, 2024, diplomsko delo Ključne besede: poliamid 6, filamenti, kristaliničnost, stopnja kristaliničnosti, sposobnost obarvanja, natezne lastnosti, diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC), infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR), diplomsko delo
Objavljeno v DiRROS: 18.07.2025; Ogledov: 495; Prenosov: 160
 Celotno besedilo (3,98 MB) |
2. Mehanske lastnosti lepljenih spojev : vpliv izpostavljenosti in naravnega staranjaMartin Capuder, Boris Azinović, Andreja Pondelak, Tomaž Pazlar, Jaka Gašper Pečnik, Luka Naumovski, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: bukev, lepljen spoj, FTIR, naravna izpostavitev, mehanske lastnosti lesa
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2025; Ogledov: 524; Prenosov: 214
Celotno besedilo (40,71 KB) |
3. BArCH-Wood : spremljanje občutljivosti arheološkega lesa na spremembe tal zaradi podnebnih vplivovNejc Golob, Igor Srnel Purič, Ambrož Rupnik, Alen Iršič, Jan Matoh, Adam Modic, Nina Bratušek, Zvonka Janežič, Agni Prijatelj, Marko Zupan, Špela Pok, Meta Pivk, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: lastnosti lesa, arheološki les, pedologija, podnebni vplivi
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2025; Ogledov: 563; Prenosov: 231
Celotno besedilo (40,29 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Sedem desetletij metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v SlovenijiIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) je ena najpozneje odkritih drevesnih vrst na Zemlji in hkrati zelo stara vrsta, ki se morfološko skozi milijone let skoraj ni spremenila. Odkrita je bila šele sredi 20. stoletja na Kitajskem, le nekaj let za tem, ko so znanstveniki odkrili njene fosilne ostanke in predvidevali, da gre za izumrlo vrsto. Po odkritju se je o metasekvoji veliko govorilo in pisalo, sadili so jo po vsem svetu z namenom preučevanja, saj je bilo odkritje živih osebkov senzacija za ves botanični svet. Danes se je v luči podnebnih sprememb in ob iskanju novih možnosti za večjo odpornost gozda metasekvoja kot potencialno uporabna vrsta zopet znašla pod drobnogledom. Njeno močno užlebljeno deblo in obstojnost odmrlih vej lahko predstavljajo težavo pri obdelavi njenega proti glivam sicer zelo odpornega lesa, hkrati pa zaradi edinstvenega videza deluje izredno estetsko predvsem v urbanem okolju. Kot gospodarsko vrsto jo uporabljajo ponekod na Kitajskem, v Evropi jo sadijo predvsem v testnih nasadih in v urbanem okolju. V preglednem prispevku je po sedmih desetletjih prisotnosti metasekvoje v Sloveniji podrobneje predstavljena zgodovina njenega odkrivanja, dosedanja uporaba in ocenjen je njen prihodnji potencial.
Ključne besede: Slovenija, Metasequoia glyptostroboides, zgodovina, odkritje, lastnosti, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2024; Ogledov: 1789; Prenosov: 732
Celotno besedilo (2,40 MB) |
10. Spremljanje izbranih lastnosti tal na ploskvah intenzivnega monitoringa (IM) gozdnih ekosistemovAleksander Marinšek, Primož Simončič, Daniel Žlindra, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sistematično spremljanje stanja gozdnih tal v Sloveniji od leta 1995/96 omogoča oceno osnovnih pedoloških lastnosti in spremljanje sprememb v času. Intenzivni monitoring na izbranih lokacijah pa od leta 2003 omogoča tudi oceno vzročno-posledičnih odnosov in spremljanje procesov v tleh. Analiza mineralnega dela tal (0–10 cm) kaže na razlike med ploskvami na različnih lokacijah v Sloveniji, spremembe talnih parametrov v času intenzivnega spremljanja znotraj posameznih ploskev pa se niso zelo spremenile. Opazili smo nekoliko povečanje organskega ogljika in skupnega dušika, medtem ko so vrednosti razmerja med organskim ogljikom in skupnim dušikom (C/N) ter pH tal ostale stabilne. Kljub razlikam med ploskvami so vrednosti ogljika in dušika ter njunega razmerja primerljive z vrednostmi iz evropske mreže 16 km × 16 km. Čeprav so opazne manjše spremembe v analiziranih lastnostih tal med obdobjema vzorčenja (2003–2010 in 2022), so trendi stabilni. Analiza stanja gozdnih tal na ploskvah sistema intenzivnega monitoringa kaže na manjše spremembe med prvim in drugim obdobjem vzorčenja. Kljub temu so trendi stabilni, kar kaže na logično povezanost dinamike ogljika in dušika v gozdnih ekosistemih. Nadaljnje aktivnosti intenzivnega spremljanja gozdnih tal so ključne za razumevanje procesov v tleh in opredelitev kazalnikov zdravega stanja tal v prihodnosti.
Ključne besede: gozdna tla, gozdna rastišča, ogljik v tleh, dušik v tleh, lastnosti gozdnih tal, spremljanje stanja
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 757; Prenosov: 249
Celotno besedilo (256,39 KB) |
