1. Prašni delci v kmetijstvu : izvor, škodljivi vplivi na zdravje ljudi in živali ter ukrepi za zmanjšanje koncentracij v zrakuŽan Pečnik, Jože Verbič, Tomaž Poje, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: kmetijstvo, prašni delci, škodljivost, koncentracija prašnih delcev, zmanjšanje koncentracij, ukrepi za zmanjšanje
Objavljeno v DiRROS: 20.05.2026; Ogledov: 169; Prenosov: 57
 Povezava na datoteko |
2. Skladiščenje oljčnih tropin : poročilo o ciljnoraziskovalnem projektu CRP V4-2216Maja Podgornik, Gašper Kozlovič, Jakob Fantinič, Rok Babič, Milena Bučar-Miklavčič, 2026, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V Sloveniji, kjer oljkarski sektor zaznamujejo majhna posestna struktura, razdrobljenost kmetijskih površin, omejeni investicijski viri in pomanjkanje ustrezne tehnične infrastrukture za nadaljnjo predelavo oljčnih tropin, je bila neposredna uporaba oljčnih tropin na kmetijskih zemljiščih prepoznana kot tehnološko preprost in ekonomsko upravičen način ravnanja z ostanki predelave oljk. V podporo neposredni uporabi (neposreden nanos) oljčnih tropin na kmetijskih zemljiščih je vlada januarja 2022 sprejela Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje (Uradni list RS, št.10/22), ki dovoljuje uporabo tropin in rastlinske vode kot gnojilo samo v omejenem časovnem okviru ─ v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka. Če se oljčne tropine v predpisanem času ne uporabijo na kmetijski površini, se po veljavnih predpisih (Uredba o odpadkih, Uradni list RS, št. 184/15) ponovno obravnavajo kot odpadek. V praksi pa je zaradi pogostih padavin, neugodnih vremenskih razmer ter razmočenih in spolzkih terenov pravočasna uporaba velikokrat onemogočena, kar postavlja oljarja pred nove finančne in okoljske izzive. Zato je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) novembra 2022 podprlo raziskovalni projekt CRP V4-2216 – Ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala tal za trajnostno pridelavo oljk (GO-TO S-OIL), v okviru katerega smo v delovnem sklopu 4 raziskovali vpliv skladiščenja na oljčne tropine in možnosti njihove uporabe tudi po daljšem obdobju shranjevanja.
Ključne besede: oljkarski sektor, oljčne tropine, kmetijstvo, vsebnost spojin, uporaba tropin
Objavljeno v DiRROS: 24.03.2026; Ogledov: 240; Prenosov: 212
 Celotno besedilo (6,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Poročilo iz porečja reke Omo v Etiopiji : sodelovanje med Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Arba MinchuSarah Lunaček, Uršula Lipovec Čebron, Nežka Struc, Eshetu Ewnetu Tegengne, 2025, poljudni članek Ključne besede: etnologija, kulturna antropologija, zdravstvo, tropske bolezni, trajnostno kmetijstvo, oskrba z vodo, študijska izmenjava, ERASMUS+, Univerza v Arba Minchu, Etiopija
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2026; Ogledov: 297; Prenosov: 132
Celotno besedilo (333,83 KB) |
4. Ohranjanje narave v kmetijski praksi – ovira, nuja ali priložnost?Mateja Slovenc Grasselli, Ana Novak, Tanja Šumrada, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira predstave kmetov s Krasa in Ljubljanskega barja o »dobrem kmetu« in »dobri krajini« z namenom boljšega razumevanja njihovega odnosa do varstva narave v kmetijstvu. Sogovorniki so visoko vrednotili naravno in kulturno dediščino prostora, ki se ohranja predvsem z ekstenzivnimi praksami, a je za večino ideal predstavljalo intenzivno kmetijstvo. Sebe so prepoznavali kot skrbnike narave, vendar bolj v kontekstu ohranjanja narave, primerne za dolgoročno in ekonomsko uspešno kmetijsko pridelavo, redkeje pa za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.
Ključne besede: zavarovana območja, Kras, Ljubljansko barje, kmetijska krajina, kmetijstvo, kulturna dediščina, naravna dediščina, identiteta, ohranjanje biotske pestrosti
Objavljeno v DiRROS: 17.03.2026; Ogledov: 268; Prenosov: 125
Celotno besedilo (537,23 KB) |
5. |
6. |
7. Nastanek endemične in epistemične vrste : primer premestitve aksolotlaCristian M. Torres Gutiérrez, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Aksolotl (Ambystoma Mexicanum), zanimiva vodna pošast, laboratorijski organizem, nacionalni simbol, ki krasi mehiške bankovce, je žival, ki nastopa v več medvrstnih prepletih. Odkar je bil v sredini 19. stoletja premeščen iz mehiške jezerske doline v evropske laboratorije, se je večina raziskovalcev osredotočala predvsem na beleženje preobrazbe te vrste v modelni organizem v znanstvenih raziskavah. Aksolotl uspeva kot modelni organizem v kontroliranih pogojih, medtem ko je v svojem naravnem okolju uvrščen med ogrožene vrste. V tem članku se zgodovine aksolotla lotim s pomočjo konjunkturalističnega pristopa, pri čemer se osredotočam na aksolotlov prehod iz njegovega endemičnega okolja (jezera) v epistemični prostor (laboratorij). Trdim, da je ta premik povzročil razdvojitev vednosti o aksolotlu, ki se je razvila v njegovem naravnem habitatu, od vednosti, proizvedene v umetnem okolju laboratorija. Prek prepletanja pripovedi in kontekstov, ki aksolotla obdajajo v različnih okoljih, članek poskuša spodbuditi dialog med avtohtonimi perspektivami in znanstvenimi praksami. Poleg tega bo pokazal, da habitate pomembno oblikujejo zunanji dejavniki, ki pogosto postanejo neprepoznavni po tem, ko žival vstopi v laboratorij. Obravnava teh zapletov bo razkrila, da je naše razumevanje neke vrste neločljivo povezano s kontekstom, v katerem se proučuje, in nakazala možnosti zbliževanja pripovedi iz različnih okolij.
Ključne besede: mehiški aksolotl, habitat, modelni organizem, medvrstna prepletenost, kmetijstvo
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2026; Ogledov: 554; Prenosov: 208
Celotno besedilo (670,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu : 2024Ajda Bleiweis, Jože Verbič, Maja Kožar, Tanja Travnikar, Viktor Jejčič, Borut Vrščaj, Janez Sušin, Tomaž Poje, Matej Bedrač, Ana Hiti Dvoršak, Vesna Telič, Anej Gerlušnik, Matej Ščuka, Boštjan Mali, Primož Simončič, Nina Rman, Dušan Rajver, 2025, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: kmetijstvo, gozdarstvo, živilstvo, podnebje, podnebne spremembe, kmetijska politika, kmetijski podatki, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2025; Ogledov: 653; Prenosov: 422
Celotno besedilo (7,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva : 2024Matej Bedrač, Sara Bele, Ajda Bleiweis, Jure Brečko, Ana Hiti Dvoršak, Maja Kožar, Ben Moljk, Špela Pucihar, Tanja Travnikar, Barbara Zagorc, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: kmetijstvo, gozdarstvo, živilstvo, trgi, statistika, kmetijska ekonomika, kmetijska politika, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2025; Ogledov: 735; Prenosov: 403
Celotno besedilo (9,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
