1. Tromboangiitis obliterans ali Buergerjeva bolezen : diagnostična merilaPeter Poredoš, Aleksandra Visnovič-Poredoš, Pavel Poredoš, 2026, pregledni znanstveni članek Ključne besede: kajenje, zapore perifernih arterij, vitičaste in direktne kolaterale, vnetje arterijske stene, analogi prostaciklina, žilne bolezni
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2026; Ogledov: 478; Prenosov: 200
 Celotno besedilo (1,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kajenje v povezavi s kronično obstruktivno pljučno boleznijoMarinka Župec, Mateja Lorber, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Pri prenehanju kajenja kot prevladujočem dejavniku tveganja in zgodnjem odkrivanju kronične obstruktivne pljučne bolezni ima medicinska sestra pomembno vlogo. Namen raziskave je bil z meritvijo forsiranega ekspiratornega volumna v prvi sekundi (FEV1) oceniti vpliv kajenja na meritve pljučne funkcije. Metode: Izvedena je bila retrospektivna analiza. Analizirani so bili podatki meritev parametrov spirometrije 100 preiskovancev, ki so spirometrijo opravili v Respiratornem laboratoriju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letih 2009 in 2010. Podatki so bili obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS 19.0. Uporabljena je bila deskriptivna statistika ter multipla regresijska analiza, s katero smo ugotavljali vpliv neodvisnih spremenljivk na proučevano odvisno spremenljivko. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se povprečne vrednosti FEV1 kadilcev, ki kadijo več kot 25 let (starih od 46 do 50 let), izrazito znižajo, in sicer na 73 % norme.Ob nadaljevanju kajenja (kajenje več kot 45 let, starost od 61 do 70 let), se FEV1 zniža na samo 63 % norme. Na podlagi regresijske analize je bilo ugotovljeno, da obdobje kajenja več kot dvajset cigaret dnevno statistično pomembno (ß = 0,636, p < 0,001) vpliva na vrednosti FEV1. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže trend nižanja FEV1 v skladu z obdobjem kajenja in ob kajenju več kot dvajset cigaret dnevno. Ker je kajenje prevladujoč dejavnik tveganja za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni je pomembno izpostaviti odvajanje od kajenja, zgodnje odkrivanje kronične obstruktivne pljučne bolezni, sodelovanje pri zdravljenju ter vlogo medicinke sestre kot izvajalke preiskave spirometrije ter zdravstvene vzgojiteljice.
Ključne besede: kronična obstruktivna pljučna bolezen, KOPB, kajenje, spirometrija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 338; Prenosov: 0 |
3. |
4. |
5. Zdravstveni coaching kot pristop zdravstvene vzgoje k zdravemu življenjskemu slogu mladih : pregled literatureRok Drnovšek, Andreja Kvas, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Sočasna podvrženost več dejavnikom tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom vodi v nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in je v Sloveniji najbolj razširjena med mladimi odraslimi (25-34 let). Zdravstveni coaching je pristop zdravstvene vzgoje, ki bi bil lahko uporaben za zmanjševanje pojavnosti multiplih dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom med mladimi. Namen raziskave je bil pregledati in analizirati literaturo o uporabi zdravstvenega coachinga za zdrav življenjski slog mladih. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed in PubMed Central. Upoštevana so bila priporočila PRISMA. Identificirane zadetke smo uvrstili v nivo hierarhije dokazov in ocenili kakovost s pomočjo orodja za ocenjevanje kakovosti raziskav z mešano metodološko zasnovo. Rezultati: Izmed 777 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih sedem izvirnih znanstvenih člankov. Zdravstveni coaching je pri obravnavi multiplih dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom najpogosteje uporabljen za hkratno promocijo zdrave prehrane in telesne dejavnosti. Uporaba pristopa pri mlajših od 35 let pogosto vključuje rabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Diskusija in zaključek: Zdravstveni coaching lahko pomembno vpliva na odpravo in preprečevanje multiplih dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom med mladimi. Implementacija pristopa mora temeljiti na premišljeni zasnovi in neprekinjeni evalvaciji uspešnosti in učinkovitosti.
Ključne besede: sprememba vedenja, zdravstvena obravnava, uživanje alkohola, kajenje, prehrana, telesna dejavnost, coach
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 386; Prenosov: 220
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. Obvladovanje raka v času COVIDA-19 v luči preventive : XXVIII. seminar "In memoriam dr. Dušana Reje" : Ljubljana, 3. december 20202020, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: pandemije, preventivni programi, preventivni ukrepi, življenjski slog, telesna neaktivnost, kajenje, pivske navade, humani papiloma virus, vakcinacija, zgodnja diagnostika, presejalni programi, raziskovalno delo, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2021; Ogledov: 3973; Prenosov: 942
Celotno besedilo (2,60 MB) |
9. Poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek raka med slovenskimi najstnikiAna Košir, Enej Hadžić, Jasna But-Hadžić, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet današnjih najstnikov do 75. leta starosti zboleli za rakom. Po podatkih državnega programa za obvladovanje raka bi lahko kar 40 % rakavih bolezni preprečili z zdravim načinom življenja in izogibanjem dejavnikom tveganja. Za to bi morali najstniki dobro poznati dejavnike tveganja, da bi v prihodnosti zmanjšali pojavnost te bolezni.
Namen: Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kako dobro najstniki poznajo dejavnike tveganja nastanka raka, ter preveriti, ali je razlika v znanju med spoloma ter med različno starimi najstniki. Metode dela: V raziskavo smo vključili 185 najstnikov, starih med 12 in 15 let (54 % fantov, 46 % deklet), ki so izpolnili mednarodni vprašalnik o poznavanju dejavnikov tveganja nastanka raka. Vprašalnike smo nato prenesli v elektronsko obliko s pomočjo spletnega orodja 1KA, ki nam je omogočil pripravo in tudi delno obdelavo rezultatov.
Rezultati: Najstniki na splošno dobro poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka, saj so med najpogostejšimi 10 dejavniki pravilno opredelili 6,7 dejavnika. Fanti so imeli statistično pomembno (p = 0,026) nižjo povprečno oceno 6,44 kot dekleta, ki so imela oceno 6,95, pri čemer sta razliki nastali v oceni kajenja in telesne mase. V obeh primerih je več deklet kot fantov pravilno opredelilo ta dejavnik tveganja. 58 % učencev skrbi, da bodo zboleli za rakom, pri tem pa je med spoloma bistvena razlika, saj to skrb izraža 74 % deklet in le 44% fantov (p < 0,001). Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja slovenski najstniki na prvem mestu navajajo kajenje (55 %), na drugem alkohol (24 %), na tretjem sevanje (14 %) in na četrtem nezdravo prehrano (14 %). Med učenci se jih 83 % strinja, da nekatera živila povečajo možnost nastanka raka. Pri vprašanju o številu potrebnih dnevnih porcij sadja in zelenjave je povprečen odgovor 3,5 porcije od priporočenih 5. Večina učencev (69 %) meni, da je rdeče meso dejavnik tveganja za nastanek raka, samo polovica pa ve, da je treba dnevno zaužiti manj kot 5 g soli. Da je vzdrževanje zdrave telesne mase eden najpomembnejših načinov preprečitve raka, se strinja 81 % učencev, 85 % pa jih meni, da je telesna dejavnost povezana s preprečevanjem nastanka raka. 87 % učencev dobro pozna nevarnost sončenja, prav tako pa dobro opredeljujejo alkohol kot dejavnik tveganja, čeprav jih 74 % ni prepričanih, ali imajo vse alkoholne pijače enak učinek.
Zaključki: Raziskava kaže na zelo dobro poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek raka med slovenskimi najstniki. Zato menimo, da lahko današnja mladina v primerjavi s prejšnjimi generacijami doseže manjšo obolevnost za rakom ob nadaljnjem širjenju informacij o teh dejavnikih, ki temeljijo na dokazih.
Ključne besede: onkologija, dejavniki tveganja, najstniki, kajenje
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 7622; Prenosov: 985
Celotno besedilo (199,50 KB) |
10. |
