1. |
2. Romski pomočniki v slovenskih osnovnih šolah : zgodovinski razvoj, vloga in pomenJanez Pirc, Romana Bešter, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Prispevek obravnava razvoj, pravni okvir in vlogo romskih pomočnikov v slovenskih osnovnih šolah ter njihov pomen pri vključevanju romskih otrok v izobraževalni sistem. Romski učenci se še vedno soočajo z nizko uspešnostjo, pogostim ponavljanjem razredov in prekomerno zastopanostjo v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Kot odziv na te izzive je Slovenija v prvih letih po letu 2000 uvedla institut romskega pomočnika, ki se je iz projektno zasnovanega ukrepa razvil v sistemsko urejen mehanizem s stabilnim financiranjem in jasnimi normativi. Na podlagi empirične raziskave, izvedene med ravnatelji in romskimi pomočniki na osnovnih šolah v Sloveniji, prispevek ugotavlja, da romski pomočniki opravljajo večplastno vlogo: nudijo pedagoško podporo, povezujejo šolo s starši, posredujejo v konfliktih, spodbujajo redno obiskovanje pouka in krepijo zaupanje med šolo in romsko skupnostjo. Njihovo delo prispeva k izboljšanju učnih dosežkov, šolske klime in medkulturnega razumevanja. Kljub temu ostajajo izzivi, povezani s preobremenjenostjo, nestabilnimi zaposlitvami, neenotnim razumevanjem vloge ter pomanjkanjem sistematičnega spremljanja učinkov. Prispevek poudarja, da je nadaljnji razvoj instituta romskega pomočnika ključen za zmanjševanje izobraževalnih neenakosti in večjo družbeno vključenost Romov. Priporoča profesionalizacijo poklica, uvedbo stalnega strokovnega izpopolnjevanja, razširitev mreže romskih pomočnikov ter vzpostavitev nacionalnega sistema evalvacije. Dolgoročno se institut romskega pomočnika uveljavlja kot trajen in strokovno prepoznan mehanizem za krepitev enakih možnosti in razvoj inkluzivnega izobraževalnega sistema.
Ključne besede: romski pomočniki, romski učenci, izobraževanje Romov, osnovne šole, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2026; Ogledov: 140; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (281,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. "Šolski tolar" kot razvojna politika na znanju temelječe družbe : geneza, vsebina in sistemski dometi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne programe v vzgoji in izobraževanju (1994–1999)Ana Šela, Rudolf Moge, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek analizira nastanek, vsebino in sistemske učinke Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne programe v vzgoji in izobraževanju (1994–1999) (ZZSNN), t. i. "šolskega tolarja". Zakon je bil sprejet v specifičnih okoliščinah tranzicije, ko je Slovenija prerazporedila del sredstev iz obrambnega v šolski proračun ter s tem simbolno in praktično utemeljila varnost države na znanju in izobraževanju. Prispevek rekonstruira politične in strokovne razprave, ki so vodile do skoraj soglasne parlamentarne podpore, ter analizira programske vsebine zakona: investicije v šolske prostore, računalniško opismenjevanje, učenje tujih jezikov, dostopnost učbenikov in šolsko prehrano. Empirične evidence kažejo, da je zakon omogočil hitre in učinkovite intervencije v kritične podsisteme šolstva ter prispeval k modernizaciji, kurikularni prenovi in socialni pravičnosti. Zakon predstavlja zgleden model politično podprtega financiranja šolstva, primerljiv z današnjimi strateškimi izzivi digitalizacije in umetne inteligence v sodobnem izobraževanju.
Ključne besede: šolski tolar, Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne programe v vzgoji in izobraževanju, vzgoja in izobraževanje, izobraževalna politika, tranzicija
Objavljeno v DiRROS: 17.02.2026; Ogledov: 298; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Znanje, odnos in dojemanje dela s starejšimi osebami pri zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v domovih za starejše : eksplorativna raziskavaBrigita Skela-Savič, Simona Hvalič Touzery, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Ustrezen odnos, splošna in strokovna znanja ter razumevanje vloge strokovnjakov, ki delajo s starejšimi osebami, lahko pripomorejo k odpravljanju stereotipov in prispevajo h kakovostni obravnavi starejših oseb. Namen raziskave je bil proučiti odnos do dela s starejšimi osebami, znanje o njem in njegovo dojemanje ter povezanost naštetega z izobraževanji zaposlenih v domovih za starejše. Metoda: Izvedena je bila kvantitativna eksplorativna raziskava na populaciji izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe (n = 266) v 13 domovih za starejše v Sloveniji. Podatki so bili zajeti z že razvitimi merskimi instrumenti (FAQ-R, POWP, ASD, ADKS). Raziskava je bila izvedena v obdobju med junijem in avgustom 2017. Podatki so bili obdelani z opisno in bivariantno statistiko. Rezultati: Test FAQ-R je pokazal 65,2 % uspešnost anketirancev, ki se je povečala z večanjem stopnje izobrazbe (p < 0,001). Pri 7,8 % anketirancev je bil ugotovljen negativni odnos do starejših oseb. Na ADKS-testu je bilo zbranih 64,9 % možnih točk (s = 14,86); dosežek se razlikuje glede na stopnjo izobrazbe (p < 0,001) in starost anketirancev (p = 0,022). Diskusija in zaključek: Splošno znanje o starejših osebah in staranju je pomanjkljivo; stopnja znanja o Alzheimerjevi bolezni je zadovoljiva, a se niža z nižanjem izobrazbe. Raziskava opozori na pomen številnih medsektorskih ukrepov, ki so odziv na potrebe dolgožive družbe. Področje je odprto za nadaljnje raziskovanje in razvoj novih instrumentov, ki bodo omogočili vzročno raziskovanje.
Ključne besede: starizem, Alzheimerjeva bolezen, izobraževanje, specialna znanja, specializacija, napredna zdravstvena nega, medsektorsko povezovanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 232; Prenosov: 125
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Odnos diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v zdravstveni dejavnosti na primarni in terciarni ravni, do raziskovanja v zdravstveni negiFilip Krajnc, Saša Kadivec, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zdravstvena nega je znanstvena disciplina, zato morajo diplomirane medicinske sestre v prihodnosti z raziskovalnim delom slediti znanstvenoraziskovalnemu razvoju. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos diplomiranih medicinskih sester do raziskovanja, s katerimi ovirami se srečujejo pri tem in v kolikšni meri se odločajo za raziskovalno delo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo strukturiranega vprašalnika med 110 diplomiranimi medicinskimi sestrami v zdravstveni dejavnosti na primarni in terciarni ravni. Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena s koeficientom Cronbach alfa (Cronbach % = 0,72). Raziskava je bila izvedena v maju in juniju 2018. Uporabljeni sta bili opisna statistika in bivariatna analiza z Mann-Whitneyevim in Kruskal Wallisovim testom. Rezultati: Diplomirane medicinske sestre se v večini strinjajo (x = 4,23, s = 0,895), kako pomembno je, da zdravstvena nega temelji na dokazih. Oviro pri raziskovanju jim predstavljata znanje (x = 3,39, s =1,000) in pomanjkanje časa (x = 3,76, s = 0,877). Diplomirane medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni so raziskovanju bolj naklonjene (x = 4,16) kot tiste na primarni ravni (x = 3,79, U = 1102,00, p = 0,008). Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre se strinjajo, da je z dokazi podprta praksa v zdravstveni negi nujna. V raziskovanje se ne vključujejo zaradi pomanjkanja znanja, časa in pomanjkanja podpore sodelavcev. Za dvig ravni raziskovanja med medicinskimi sestrami je treba prenesti rezultate raziskav v prakso, izboljšati znanje medicinskih sester tako na področju raziskovanja kot uporabe pridobljenih rezultatov v praksi.
Ključne besede: dokazi podprta praksa, znanstvenoraziskovalno delo, izobraževanje, ovire, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 193; Prenosov: 113
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vloga prve skrbstvene sestre Angele Boškin pri profesionalizaciji slovenske zdravstvene nege : zgodovinska raziskava življenjepisa (1912-1944)Brigita Skela-Savič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Razumevanje zgodovine razvoja zdravstvene nege poveča moč in pozitivno samopodobo strokovnjakov, razvije veščine kritičnega mišljenja in delovanja. Cilj raziskave je bil raziskati profesionalno delo Angele Boškin skozi teoretični okvir elementov profesionalizacije v zdravstveni negi. Metode: Uporabljena sta bila zgodovinsko raziskovanje z idealistično tradicijo in biografski pristop. V vsebinsko analizo in sintezo spoznanj je bilo vključenih 16 virov različne tipologije. Uporabljene so bile naslednje metode: parafraziranje, kronološki klasifikacijski sistem, vsebinska kategorizacija in tematizacija. Zanesljivost in veljavnost raziskave sta bili preverjeni z zunanjo in lastno kritiko virov, vsebinskim ravnovesjem in seznanitvijo z zgodovinskim obdobjem. Rezultati: Oblikovanih je bilo 122 parafraz, združenih v 31 kategorij in 10 tem, ki opišejo prispevek Angele Boškin k profesionalizaciji slovenske zdravstvene nege v obdobju od 1912 do 1944. Teme so bile osnova za zapis zgodbe in zaključnih spoznanj. Diskusija in zaključek: Angela Boškin je vzpostavila začetno ekspertizo stroke zdravstvene nege v Sloveniji, začetke njene avtonomije, profesionalne prepoznavnosti in ugleda. S prvo šolo je osnovala razvoj temeljnega strokovnega znanja in standardiziranega izobraževanja. Vzpostavila je avtonomijo dela na področju preventive mater in otrok na terenu, pripomogla k sprejemu zakonskih podlag za delovanje zaščitne sestre na področju preventive. Z vodenjem profesionalnega združenja je začrtala smer razvoja zdravstvene nege ter jo umestila v slovenski in mednarodni kontekst.
Ključne besede: stroka, profesija, skrb, izobraževanje, društvo, medicinske sestre, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 188; Prenosov: 112
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Medpoklicno izobraževanje zaposlenih v nujni medicinski pomočiVladka Železnjak, Brigita Skela-Savič, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Izobraževalni sistem za delo v zdravstvenem timu nujne medicinske pomoči v Sloveniji ima pomanjkljivosti in potrebuje spremembe. Namen raziskave je bil ugotoviti vsebine teoretičnih znanj in praktičnih veščin, za katere bi se morali izobraževati in usposabljati člani vseh poklicnih skupin tako v času šolanja kot v času opravljanja dela v nujni medicinski pomoči. Metode: Uporabljena je bila triangulacija metod; kvalitativna metoda z uporabo delno strukturiranega intervjuja kot tehnike zbiranja podatkov med 30 zaposlenimi v timu nujne medicinske pomoči ter metoda delfi za ugotavljanje in usklajevanje mnenj o predlaganih ukrepih v sedmih vsebinskih sklopih pri 27 respondentih, razdeljenih v tri skupine: zaposleni v enotah nujne medicinske pomoči, vodje enot nujne medicinske pomoči, oblikovalci zdravstvene politike. Metoda delfi je bila izvedena v dveh krogih. Rezultati: Sodelujoči v raziskavi so mnenja, da je v času šolanja pridobljenega premalo znanja in veščin za delo v nujni medicinski pomoči. Menijo, da bi bil s spremembo izobraževalnega sistema ter uvedbo medpoklicnega izobraževanja tako v času šolanja kot v času zaposlitve sistem izvajanja nujnih ukrepov učinkovitejši. Diskusija in zaključek: Strokovnjaki s področja nujne medicinske pomoči predlagajo dobre prakse drugih organizacijskih in izobraževalnih modelov, tj. skupno izvajanje kliničnih vaj iz urgentne medicine in medpoklicno izobraževanje s simulacijskimi scenariji za vse poklicne skupine, sodelujoče v enotah nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: timsko delo, timsko izobraževanje, medpoklicno sodelovanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 187; Prenosov: 151
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Samoocena usposobljenosti študentov zdravstvene nege na podlagi ICN-ovih kompetencNataša Mlinar Reljić, Sonja Šostar-Turk, Majda Pajnkihar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Klinično usposabljanje študentov zdravstvene nege je ključnega pomena. Pomembno je, da so diplomanti usposobljeni za samostojno, humano, odgovorno in avtonomno izvajanje zdravstvene nege. Namen raziskave je bil ugotoviti usposobljenost študentov na rednem in izrednem študiju zdravstvene nege za samostojno izvajanje zdravstvene nege. Metode: Izvedena je bila deskriptivna opazovalna raziskava. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim vprašalnikom na vzorcu 134 študentov tretjega letnika študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega. Raziskava je potekala od januarja do marca 2012. Za analizo sta bili uporabljeni deskriptivna statistika in bivariatna analiza (test hi-kvadrat, t-test). Rezultati: Statistično pomembne razlike v samooceni usposobljenosti med študenti rednega in izrednega študija so se pokazale pri etični praksi ( R =3,6, IZR =3,5, t = 2,63, p = 0,010) in pravni praksi ( R=3,3, IZR=3,1, t = 2,69, p = 0,008). Ugotovljena je bila manj kot 80% usposobljenost pri kompetencah "redno pregledujem in popravljam negovalni načrt v sodelovanju z drugimi člani negovalnega tima in pacienti" (hi-kvadrat = 0,27, p = 0,654) in "delegiram naloge glede na usposobljenost, strokovno znanje in izkušnje" (hi-kvadrat = 1,793, p = 0,181). Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da so študenti najbolje usposobljeni za medpoklicno zdravstveno varstvo, izboljševanje kakovosti in nadaljnje izobraževanje. Raziskavo bi bilo treba opraviti vsako študijsko leto ob zaključku tretjega letnika.
Ključne besede: zdravstvena nega, klinično usposabljanje, kompetence, izobraževanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 167
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Varna tehnika dolgotrajne intermitentne samokatetrizacijeMelita Peršolja, 2016, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Intermitentna samokatetrizacija je prednostna metoda praznjenja sečnega mehurja pri pacientih z zastojem urina. Medicinska sestra običajno pacienta nauči čiste ali aseptične tehnike samokatetrizacije. Namen prispevka je s pregledom literature ugotoviti, ali obstaja optimalna tehnika intermitentne samokatetrizacije, ki bi jo medicinske sestre priporočale pacientom. Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled literature v bazah podatkov: CINAHL, Medline, ProQuest, COBIB.SI in Cochrane Library. Vključena je bila literatura od prve omembe samokatetrizacije leta 1972 do leta 2016. S selekcijo prvotnih 350 virov smo glede na njihovo skladnost z namenom raziskave izbrali 67 enot literature. Rezultati: Osemnajst referenc, izbranih z orodjem CASP, je bilo objavljenih med letoma 1992 in 2015: šest randomiziranih kliničnih in pet kohortnih raziskav ter šest sistematičnih pregledov literature in ena kritika. Ključne spremenljivke analize zbranih podatkov so bile sterilnost katetra, vrsta vlažilnega gela in higiena periuretralnega področja. Diskusija in zaključek: Nobena tehnika intermitentne samokatetrizacije se ne izkaže kot optimalna. Ob upoštevanju značilnosti in sposobnosti pacienta je za slovenske razmere najboljša uporaba sterilnega materiala za enkratno uporabo (katetra in vlažilnega gela), higiena periuretralnega področja s sterilno solucijo in tamponi ter tehnika nedotikanja.
Ključne besede: zdravstvena nega, sečni mehur, intermitentna samokatetrizacija, optimalna tehnika, izobraževanje, kakovost, domače okolje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 190; Prenosov: 145
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Referenčne ambulante : izkušnje diplomiranih medicinskih sesterSaša Pečelin, Maja Sočan, 2016, strokovni članek Povzetek: Uvod: Referenčna ambulanta je ambulanta z razširjenim timom, katere članica je diplomirana medicinska sestra, ki je opolnomočena s podiplomskim znanjem. Raziskava prikazuje izkušnje diplomiranih medicinskih sester z referenčnimi ambulantami, dosedanje izobraževanje, zadovoljstvo z delom v referenčni ambulanti ter potrebe po dodatnih veščinah, znanju, dopolnitvah in spremembah. Metode: V raziskavi so sodelovale diplomirane medicinske sestre (n = 88) v referenčnih ambulantah iz 18 zdravstvenih domov. Strukturiran vprašalnik je vključeval demografska vprašanja in vprašanja, ki so se nanašala na zadovoljstvo diplomiranih medicinskih sester z delom in potrebo po izobraževanju. Zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa) je bila 0,734. Uporabljeni so bili opisna statistika, hi-kvadrat test in Fisherjev test. Rezultati: Anketiranci so se strinjali, da z izobraževanjem pridobijo dodatna znanja (81,8 %), ki so koristna (73,9 %) in uporabna pri delu v referenčni ambulanti (72,7 %). Najbolj so se strinjali, da si izkušnje izmenjujejo s sodelavci (x = 4,2) in da so bolniki zadovoljni z njihovim delom (x = 4,2). Pri znanju anketirancev (hi-kvadrat = 20,734, p = 0,016) in predlogih izboljšav delovnega procesa (hi-kvadrat = 9,905, p = 0,007) so statistično pomembne razlike v povezavi s starostjo. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže, da so anketiranci delno zadovoljni na delovnem mestu. Treba bi bilo omogočiti napredovanje na delovnem mestu, dodatna izobraževanja, izboljšati informacijsko podporo in spodbujati podiplomsko izobraževanje.
Ključne besede: zdravstvena nega, izobraževanje, vodenje pacientov, kronične bolezni, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 207; Prenosov: 162
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
