1. Okoljsko poročilo za državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Ojstrica : okoljsko poročiloAlenka Kovačič, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: okoljsko poročilo, vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, vetrna elektrarna, okolje, gozdovi, Ojstrica
Objavljeno v DiRROS: 11.11.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Strokovne podlage za vrednotenje vplivov DPN za VE Rogatec na stanje gozda in gozdarstva - analiza spremenjenega načrta posegaAndreja Ferreira, 2024, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, vetrna elektrarna, gozdovi, gozdarstvo, Rogatec
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Lesno oglje za žar na slovenskem trguDarja Stare, Peter Prislan, 2021, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, lesno oglje, primerjava, žar, analiza kakovosti, trg, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (1,68 MB) |
5. |
6. |
7. Uporabnost nacionalnih podatkov laserskega skeniranja in cikličnega aerofotografiranja pri zaznavanju gozdnih vrzeliAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozdna tla zastirajo drevesne krošnje in gozdna vrzel je vsaka večja ali manjša površina tal, ki je ne prekrivajo krošnje zgornjega sloja dreves. Velikost vrzeli vpliva na to, katera drevesna vrsta se bo pomladila, pa tudi na vertikalno in horizontalno strukturo gozda. Na Pohorju (Pahernikova gozdna posest, za katero so značilni gozdovi, v katerih se na majhnih površinah pojavljajo drevesa različnih premerov in starosti) smo analizirali možnosti samodejnega zaznavanja vrzeli na podlagi podatkov laserskega skeniranja Slovenije (LSS) in cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS). Uporabili smo digitalna modela krošenj (DMK), pridobljena iz obeh virov podatkov. Skupna natančnost zaznavanja tudi najmanjših vrzeli (manjših od 50 m2) na podlagi podatkov LSS je znašala 94,4 %, na podlagi podatkov CAS pa 83,1 %. Na podlagi podatkov LSS je mogoče zaznati večje število in površino vrzeli, prav tako so vrzeli, pridobljene na podlagi podatkov LSS, bolj razčlenjene in podolgovate. Zaznavanje vrzeli s podatki CAS in LSS je medsebojno bolj primerljivo pri najmanjših površinah vrzeli 100 m2, natančnost zaznave takšnih vrzeli je 85,4 oziroma 94,4 %. Rezultati kažejo, da je ob odsotnosti podatkov LSS uporaba podatkov CAS za določanje vrzeli smiselna na velikopovršinski ravni in pri zaznavanju vrzeli, večjih od 100 m2.
Ključne besede: raznomerni in raznodobni gozdovi, digitalni model krošenj, gozdna vrzel, zaznavanje, lasersko skeniranje Slovenije, ciklično aerofotografiranje Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 50
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Naravna obnova in nega gozdov, ogolelih po velikopovršinskih ujmah: usklajevanje ekoloških, ekonomskih in gozdarsko-političnih vidikov : zaključno poročilo raziskovalnega projektaJurij Diaci, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Tomaž Adamič, Robert Brus, Milan Šinko, Matjaž Čater, Blaž Fricelj, Tim Pirc, Tine Ferk, Andrej Rozman, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdovi, naravna obnova, naravne ujme, sanacija gozdov, deležniki
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 62
Celotno besedilo (4,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Stik urbanih površin z gozdom na primeru Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hribTjaša Babič, Mojca Nastran, 2024, strokovni članek Povzetek: V Sloveniji problematika stika urbanih površin z gozdom še ni bila celostno obravnavana, zato je bil izveden primer študije v vzhodnem delu Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib v Ljubljani, kjer so pogosti konflikti med urbanimi površinami in gozdnim ekosistemom. Študija je vključevala ožji pregled literature, terenske preglede z zabeležbo dejavnosti na stiku urbanih površin z gozdom in analizo pobud s spletnega portala Servis pobude meščanov Ljubljana. Dejavnosti smo evidentirali z aplikacijo ArcGIS Survey 123. Prevladujoče neprimerne dejavnosti na proučevanem območju so vključevale nelegalno odlaganje materiala in odpadkov na gozdnem robu, sledilo je nenadzorovano širjenje invazivnih rastlinskih vrst. Gozdni požari na gozdnem robu niso bili med izstopajočimi težavami. Občani so poudarili pomen ohranjanja urejenega in mirnega okolja v krajinskem parku in izrazili pomembnost dobre dostopnosti ter prometne urejenosti. Za učinkovito upravljanje območja na stiku urbanih površin smo podali smernice, ki vključujejo preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja požarov, uporabo okolju prijaznih ograj za zaščito pred divjadjo, spodbujanje sajenja domačih neinvazivnih vrst in pravilno odstranjevanje invazivnih rastlin. Ozaveščanje javnosti in sodelovanje z lokalno skupnostjo sta ključna za ohranjanje stabilnosti in ekološke funkcionalnosti gozdnega roba.
Ključne besede: urbani gozdovi, mestni gozdovi, gozdni rob, konfliktni stiki, divja odlagališča odpadkov, invazivne rastline, gozdni požar, smernice za upravljanje
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2024; Ogledov: 306; Prenosov: 119
Celotno besedilo (618,59 KB) |
10. |
