391. Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na KočevskemLado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Ključne besede: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4303; Prenosov: 2014
 Celotno besedilo (4,90 MB) |
392. Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacijeJanez Krč, Iztok Winkler, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vrednost gozda se poveča zaradi gradnje gozdnih cest. Povečano vrednost gozda je mogoče ugotoviti na podlagi ponovne katastrske klasifikacije gozda. Ta način pa je zamuden in drag. Hitrejši in bolj zanesljiv je izračun na podlagi izračuna skrajšanja spravilne razdalje, ki je posledica novih gozdnih cest. Pri tem si lahko pomagamo z digitalizacijo obravnavanega gozda in prometnic, kar omogoča zanesljiv izračun skrajšanih spravilnih razdalj, ki vplivajo na povečano vrednost gozda.
Ključne besede: gozdovi, denacionalizacija, povečana vrednost, odprtost gozdov, spravilna razdalja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4317; Prenosov: 1905
Celotno besedilo (851,13 KB) |
393. Varnost pri delu v državnih gozdovih Slovenije leta 2001Marjan Lipoglavšek, Anton Poje, 2003, strokovni članek Ključne besede: državni gozdovi, gozdarska družba, varstvo pri delu, delovna nezgoda, pogostnost, resnost nezgod, žarišča
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4843; Prenosov: 1981
Celotno besedilo (110,97 KB) |
394. Poročilo o projektni nalogi ManFor C.BD LIFE09ENV/IT/000078, Mejnik 5 : po pogodbi o sofinanciranju projektne naloge LIFE09ENV/IT/000078 "Managing forests for multiple purposes: carbon, biodiversity and socio-economic wellbeing" : št.: MOP 2511-11-25-0026Lado Kutnar, Mitja Ferlan, Andrej Kobler, Maarten De Groot, Urša Vilhar, Marko Kovač, Mitja Skudnik, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Špela Planinšek, Milan Kobal, Gregor Meterc, Tom Levanič, Tine Grebenc, Daniel Žlindra, Iztok Sinjur, Saša Vochl, Klemen Eler, Maja Jurc, Andrej Breznikar, Primož Simončič, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, biotska raznovrstnost, sestoji, odmrli les, ogljik, dinarsko jelovi-bukovi gozdovi, ManFor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3267; Prenosov: 1268
Celotno besedilo (46,37 MB) |
395. Poročilo o delu za leto 1984 : prenos raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso : premena belokranjskih steljnikov v drevesne nasade iglavcevJanez Božič, Tone Fabjan, Branko Štublar, Zmago Zakrajšek, 1984, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdovi, gojenje, drevesni nasadi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2441; Prenosov: 613
Celotno besedilo (2,44 MB) |
396. |
397. |
398. |
399. Priročnik o vrstah Natura 2000, ki so povezane z gozdomAleksander Golob, Mitja Skudnik, 2007, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: gozdovi, gozdne živali, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2806; Prenosov: 802
Celotno besedilo (1,95 MB) |
400. |
