Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gozdovi) .

391 - 400 / 494
Na začetekNa prejšnjo stran36373839404142434445Na naslednjo stranNa konec
391.
Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Ključne besede: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4303; Prenosov: 2014
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

392.
Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacije
Janez Krč, Iztok Winkler, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Vrednost gozda se poveča zaradi gradnje gozdnih cest. Povečano vrednost gozda je mogoče ugotoviti na podlagi ponovne katastrske klasifikacije gozda. Ta način pa je zamuden in drag. Hitrejši in bolj zanesljiv je izračun na podlagi izračuna skrajšanja spravilne razdalje, ki je posledica novih gozdnih cest. Pri tem si lahko pomagamo z digitalizacijo obravnavanega gozda in prometnic, kar omogoča zanesljiv izračun skrajšanih spravilnih razdalj, ki vplivajo na povečano vrednost gozda.
Ključne besede: gozdovi, denacionalizacija, povečana vrednost, odprtost gozdov, spravilna razdalja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4317; Prenosov: 1905
.pdf Celotno besedilo (851,13 KB)

393.
394.
395.
396.
397.
Gozdna rastišča in razvoj sestojev na (Sežansko-Komenskem) Krasu
1998, ni določena

Ključne besede: gozdovi, gozdna rastišča, delavnica
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2647; Prenosov: 706
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

398.
Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo : od sestoja do sadike : zbornik
2000, ni določena

Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, reprodukcijski material, seme, sadike, Slovenija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3816; Prenosov: 931
.pdf Celotno besedilo (6,13 MB)

399.
Priročnik o vrstah Natura 2000, ki so povezane z gozdom
Aleksander Golob, Mitja Skudnik, 2007, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: gozdovi, gozdne živali, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2806; Prenosov: 802
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

400.
Lastniki gozdov in prodaja toplote iz lesa
Nike Krajnc, 2007, strokovna monografija

Ključne besede: lastniki gozdov, zasebni gozdovi, prodaja lesa, les za kurjavo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2963; Prenosov: 889
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh