1. Sekundarna sukcesija v kisloljubnih gozdovih rdečega bora na Golovcu (Slovenija) v obdobju 1942–2024Luka Čulajević, Andrej Rozman, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava spremembe kisloljubnih gozdov rdečega bora na Golovcu v obdobju 1942–2024 na podlagi ponovitve fitocenoloških popisov prof. Gabrijela Tomažiča in dodatnih sodobnih popisov. Rezultati kažejo izrazit upad vrstne pestrosti, zlasti v zeliščni in grmovni plasti, ter umikanje rdečega bora, ki ga nadomeščajo bukev, graden, kostanj in smreka. Zastiranje mahov se je močno zmanjšalo, medtem ko sta orlova praprot in borovnica postali še dominantnejši. Fitoindikacija kaže na zmanjšano svetlobo v sestojih, več hranil in manjšo zakisanost tal kot posledico opustitve steljarjenja in kopičenja listnega opada. Analiza kaže, da poteka sekundarna sukcesija iz nekdanjih pionirskih borovih sestojev prek bolj ali manj dolgotrajnih stadijev mešanih gozdov gradna in domačega kostanja v smeri kisloljubnih bukovih gozdov, ki so se na ugodnejših rastiščih že uveljavili. Golovec tako danes zaznamujejo predvsem prehodni in različno napredovali sukcesijski stadiji mešanih gozdov.
Ključne besede: sekundarna sukcesija, kisloljubni gozdovi, vrstna pestrost, fitocenologija, rdeči bor, Pinus sylvestris, bukev, Fagus sylvatica, kostanj, Castanea sativa, Golovec
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 69; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (3,76 MB) |
2. Fitocenologija v Sloveniji skozi časMitja Zupančič, 2017, ni določena Povzetek: Opisan je razvoj fitocenologije v Sloveniji od njenega začetka med obema svetovnima vojnama do danes. Pionirji raziskovanj na področju fitocenoloških raziskovanj so bili Gabrijel Tomažič, Marko Zalokar, Maks Wraber in Vlado Tregubov. V vsem obdobju je delovalo 20 fitocenologov in 10 do 15 občasnih kartircev vegetacije.
Ključne besede: fitocenologija, zgodovina, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 354; Prenosov: 335
Celotno besedilo (265,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prva fitocenološka raziskovanja v Kamniški Bistrici : (Ob 70. obletnici Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani)Mitja Zupančič, Andrej Rozman, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cvekov elaborat Opis gozdnih združb doline Kamniške Bistrice, s posebnim ozirom na gozdnogojitveno problematikooziroma njegov vegetacijski del, ki je bil predložen za njegovo habilitacijo za univerzitetnega učitelja, je verjetno prvi elaborat, ki podaja gozdnogojitvene smernice na podlagi gozdnih fitocenoz. Morda je bil sočasno ali malo pozneje izdelan podoben elaborat Tregubova za območje Leskove doline na Snežniku. V vegetacijskem delu elaborata za Kamniško Bistrico je Cvek opisal 21 sintaksonov gozdnih fitocenoz. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo območje Kamniške Bistrice fakultetno posestvo Fakultete za agronomijo in gozdarstvo. Izdelani sta bili dve vegetacijski karti v merilu 1 : 10.000.
Ključne besede: fitocenologija, Kamniška Bistrica, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2026; Ogledov: 364; Prenosov: 337
Celotno besedilo (3,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori SlovenijeIgor Dakskobler, Marija Skok, Gabrijel Seljak, Jože Lango, Martina Bačič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Čepovanski dolini (Čepovan, zaselek Šulgi), na severovzhodnem robu Banjške planote v vasi Grudnica (občina Tolmin) in pri vasi Sveto v južnem delu te planote smo našli nova nahajališča vrste Thlaspi sylvestre (T. caerulescens), ki dopolnjujejo njeno do zdaj znano razširjenost v Sloveniji (Srednji Lokovec, Vrata), in popisali njena rastišča. Raste na travnikih in pašnikih v okolici človeških bivališč, v mejicah, na cestnih brežinah, na gozdnem robu in v svetlem pionirskem gozdu. Njene najbolj pogoste spremljevalke so vrste Galium mollugo agg. (G. album), Cruciata glabra, Rumex acetosa, Ranunculus acris, Taraxacum sect. Ruderalia in Veronica chamaedrys. Najpogosteje raste v združbah iz razreda Molinio-Arrhenatheretea. Potrjujemo domnevo Toneta Wraberja, da ta vrsta v Sloveniji ni samonikla in da se je na Banjšice in tudi v Grudnico in Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo (vojaškimi transporti med prvo svetovno vojno).
Ključne besede: fitogeografija, fitocenologija, Thlaspi caerulescens, florula castrensis, Čepovanska dolina, Grudnica, Banjšice, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2026; Ogledov: 489; Prenosov: 317
Celotno besedilo (25,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Fitocenološka analiza gozdnih sestojev evropskega pravega kostanja (Castanea sativa) v Slovenski IstriIgor Dakskobler, Zvone Sadar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fitocenološko smo analizirali gozdne sestoje v Slovenski Istri, v katerih v drevesni plasti prevladuje pravi kostanj (Castanea sativa). Našli smo jih v okolici vasi Puče (med Šmarjami in Koštabono) v porečju Drnice, v povodjih potoka Malinska (med Gradinom in Abitanti, blizu vasi Stara Mandrija) in v povodju potoka Pregon (južno od Pregare pri vaseh Reparec in Tuniši). Na podlagi primerjave s podobnimi kostanjevimi gozdovi na Hrvaškem in v Bosni smo jih uvrstili v asociacijo Helleboro istriaci-Castaneetum sativae Medak 2009 in v dve novi subasociaciji: -ornithogaletosum pyrenaici in -ruscetosum aculeati. Po naših spoznanjih so preučeni sestoji drugotni, pionirski ali degradacijski stadiji na nekoč najbrž bukovih ali hrastovih rastiščih iz asociacij Ornithogalo pyrenaici-Fagetum, Seslerio autumnalis-Fagetum in Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae. Ker pa se pravi kostanj v njih pomlajuje in ohranja več generacij, jih je mogoče vrednotiti tudi kot poseben habitatni in/ali gozdni rastiščni tip, a presojo o tem prepuščamo pristojnim strokovnjakom.
Ključne besede: fitocenologija, sinsistematika, Helleboro istriaci-Castaneetum sativae, Carpinion orientalis, Istra, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 430; Prenosov: 714
Celotno besedilo (8,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Rastišča in združbe z vrsto Ruscus aculeatus v jugozahodnih Julijskih Alpah (zahodna Slovenija)Igor Dakskobler, Marko Pavlin, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskali smo nahajališča in rastišča toploljubne mediteranske vrste Ruscus aculeatus (bodeča lobodika) v jugozahodnem delu Julijskih Alp in ugotovili njeno razmeroma pogosto uspevanje v gričevnem in podgorskem pasu, vse do nadmorske višine 980 m. Raste večinoma na prisojnih legah, na položnih do zelo strmih in zelo kamnitih (skalnatih) rastiščih, v zelo različnih talnih tipih in rastlinskih združbah listnatih gozdov, predvsem s prevladujočimi drevesnimi vrstami Fraxinus excelsior, Carpinus betulus, Fagus sylvatica in Ostrya carpinifolia. Njena do zdaj najbolj severozahodna nahajališča v Sloveniji, v pionirskih gozdovih na opuščenih kmetijskih površinah v Breginjskem kotu med Borjano in Sedlom in na podornem gradivu pod grebenom Polovnika (Morizna), so domnevno mlajšega izvora. Ob podnebnih spremembah (otoplitvi) zadnjih desetletij lahko pričakujemo njeno širjenje še bolj proti goram (tudi na Bovško).
Ključne besede: fitocenologija, fitogeografija, Ruscus aculeatus, Julijske Alpe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 473; Prenosov: 343
Celotno besedilo (20,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vegetacijske in talne razmere v izbranih gozdovih GGE Ivančna Gorica na območju Prestrane pri Krki : (delavnica Javne gozdarske službe in projekta Life-IP Natura.SI na OE ZGS Ljubljana)Lado Kutnar, Valerija Babij, Aleksander Marinšek, Roman Črnič, Luka Laznik, 2023, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: vegetacija, tla, rastišče, ekologija gozda, delavnice, Javna gozdarska služba, Slovenija, fitocenologija, gozdne združbe, gozdni rastiščni tipi
Objavljeno v DiRROS: 08.09.2023; Ogledov: 1592; Prenosov: 659
Celotno besedilo (7,69 MB) |
8. |
9. Vegetacijske in talne razmere v izbranih gozdovih GGE Marija Reka : (delavnica Javne gozdarske službe in projekta Life-IP Natura.SI na OE ZGS Celje)Valerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Matej Tajnikar, Egon Vočko, Janez Černec, 2023, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: vegetacija, tla, rastišče, ekologija gozda, delavnice, Javna gozdarska služba, Slovenija, fitocenologija, gozdne združbe, gozdni rastiščni tipi
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2023; Ogledov: 1525; Prenosov: 637
Celotno besedilo (8,02 MB) |
10. Vegetacijske in talne razmere v izbranih gozdovih GGE Radlje - desni breg : (delavnica Javne gozdarske službe in projektov Life-IP Natura.SI ter Pohorka na OE ZGS Slovenj Gradec)Aleksander Marinšek, Valerija Babij, Lado Kutnar, Zdenka Jamnik, Ljudmila Medved, 2023, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: vegetacija, tla, rastišče, ekologija gozda, delavnice, Javna gozdarska služba, Pohorje, Slovenija, fitocenologija, gozdne združbe, gozdni rastiščni tipi
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2023; Ogledov: 1606; Prenosov: 652
Celotno besedilo (6,41 MB) |
