Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (drevesa) .

1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Brkinska duglazija je najvišje izmerjeno drevo v Kraškem gozdnogospodarskem območju
Branka Gasparič, 2025, strokovni članek

Ključne besede: velika drevesa, Slovenija, duglazija, Brkinska duglazija
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 695; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (237,34 KB)

2.
Prevedba ocen kakovosti stoječih dreves na izbranih objektih v sortimentno strukturo
Luka Krajnc, Janez Zafran, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi je bila predstavljena in preračunana ocena kakovosti stoječih dreves v sortimentno strukturo. Na 123 drevesih štirih drevesnih vrst je bila opravljena primerjava med dejansko sortimentacijo po poseku in računsko sortimentacijo na osnovi predhodno ocenjene kakovosti. Izmerili smo 869 gozdno-lesnih sortimentov ter primerjali rezultate računske in dejanske sortimentacije. Rezultati so pokazali dobro ujemanje pri smreki, nekoliko manj pa pri listavcih, kjer je bil večji vpliv notranjih napak na sortimentno sestavo. Metoda je praktično uporabna in daje uporabne rezultate za napoved sortimentne sestave. Izboljšati je treba še modele napovedi velikosti grč, s čimer bi natančnost napovedi še dodatno povečali.
Ključne besede: sortimentacija, ocena kakovosti, stoječa drevesa, gozdni lesni sortimenti, iglavci, listavci, grče, računsko krojenje, notranje napake lesa, prostorninska struktura
Objavljeno v DiRROS: 17.12.2025; Ogledov: 1061; Prenosov: 580
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

3.
Rezultati dvajsetletnega spremljanja fenoloških faz dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji
Gal Oblišar, Urša Vilhar, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Fenološka opazovanja dreves v gozdovih so pomemben vir podatkov za ugotavljanje vpliva podnebnih sprememb na gozdove in druge naravne ekosisteme. V naši raziskavi smo analizirali nastop fenoloških faz prvih listov in iglic ter splošnega rumenenja listov za listavce ter dolžino vegetacijskega obdobja na osmih ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji. Obravnavali smo drevesne vrste bukev, dob, rdeči bor, črni bor in smreko v letih od 2004 do 2023. Ugotavljamo, da je nastop fenološke faze prvih listov na večini ploskev zgodnejši kot pred leti. Značilno zgodnejši nastop fenološke faze prvih iglic med leti smo ugotovili tudi za rdeči bor na ploskvi Brdo in črni bor na ploskvi Gropajski bori. Pri bukvi smo ugotovili značilne razlike med ploskvami. Nastop fenološke faze prvih listov bukve je bil najkasnejši na ploskvah Lontovž in Gorica, medtem ko je bil na ploskvah Fondek in Borovec v povprečju sočasen. Za fenološko fazo splošnega rumenenja listov pri bukvi so razlike med ploskvami manjše kot pri fenološki fazi prvih listov. Naši rezultati na ploskvah Borovec, Fondek in Gorica nakazujejo daljšanje vegetacijskega obdobja, pri čemer je na ploskvi Gorica daljšanje dolžine vegetacijskega obdobja manj izrazito in ni statistično značilno.
Ključne besede: gozdovi, fenologija, gozdna drevesa, intenzivno spremljanje stanja gozdov, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 1298; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (430,40 KB)

4.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-042 : vzorec št. 2024/00095
Nikica Ogris, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, platana, Platanus x hispanica, bolezen drevesa, rakasta razjeda, rak, Phomopsis, Diaporthe
Objavljeno v DiRROS: 10.05.2024; Ogledov: 1186; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Izmera višine drevesa brez odmerjanja razdalje od merilca do drevesa
Vladimir Puhek, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava metode in načine merjenja dreves, ki ne zahtevajo odmerjanja razdalje od merilca do drevesa. V uvodu so na kratko podani prejšnji in sedanji načini izmere in priprave za izmero, v nadaljevanju pa je težišče na prikazu treh novih variantnih metod izmere. Za eno od njih je opravljen tudi praktični preizkus natančnosti in zanesljivosti, s posebnim ozirom na morebitno obremenjenost s sistematično napako ali biasom. Za primerjalno - referenčno višino je uporabljena višina, izmerjena s teodolitom. Zaradi realnejše ocene natančnosti nove metode je v preizkus in analizo vključena še izmera višin z višinomerom Suunto
Ključne besede: merjenje višine drevesa, višinomer, padomer, načini izmere, natančnost, točnost, sistematična napaka
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 2168; Prenosov: 669
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

6.
7.
8.
9.
Ocenjevanje kakovosti stoječih dreves
Luka Krajnc, 2022, strokovni članek

Povzetek: Spremljanje kakovosti lesa se začne v gozdu, saj je poznavanje trenutnega stanja eden izmed ključnih dejavnikov pri usmerjanju nadaljnjega razvoja gozda v smer večje kakovosti lesne surovine. Usmerjanje razvoja gozdov v smer večje kakovosti in s tem večje dodane vrednosti lesu pa za začetek terja merljivost kakovosti. Brez tega je presoja morebitnih ukrepov v sestoju skoraj nemogoča ali vsaj zelo otežena. Trenutno uporabljena metodologija za ocenjevanje kakovosti stoječih dreves na stalnih vzorčnih ploskvah Zavoda za gozdove Slovenije temelji na neveljavnih žagarskih standardih in bi jo bilo treba posodobiti za splošno uporabo v gozdarstvu. V prispevku je na kratko opisana obstoječa metodologija, predstavljen je pregled obstoječih metodologij ocenjevanja kakovosti stoječih dreves različnih držav in predlagana nova metodologija za ocenjevanje kakovosti dreves. Osnovni cilj opisanega dela je bil razvoj metodologije, s katero bi lahko objektivno primerjali kakovost debel med različnimi sestoji in bi omogočala sortiranje prostornine dreves v potencialne gozdnolesne sortimente (t.i. »sortimentacija«). Uporaba predlagane lestvice kakovosti za opis kakovosti stoječih dreves je lahko eden izmed pripomočkov pri odločanju kam, koliko časa ali sredstev vložiti v gozdnogojitveno ukrepanje v posameznem sestoju.
Ključne besede: kakovost stoječih dreves, kvaliteta debla, gozdnolesni sortimenti, sortimentacija stoječega drevesa
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 2138; Prenosov: 637
.pdf Celotno besedilo (734,44 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh