1. Biorafinerijski potencial manjvrednega lesa rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in robinije (Robinia pseudoacacia L.) za pridobivanje naravnih bioaktivnih učinkovin za zaščito lesaViljem Vek, Ida Poljanšek, Urša Osolnik, Peter Hrovatič, Angela Balzano, Miha Humar, Primož Oven, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: S prispevkom želimo predstaviti glavne rezultate in povzetek znanstvenih dognanj, do katerih smo prišli z dvema nacionalnima podoktorskima projektoma ob podpori takratnega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije (MIZŠ) ter Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Analizirali smo biorafinerijski potencial manjvrednega lesa rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in robinije (Robinia pseudoacacia L.) za ekstrakcijo naravnih bioaktivnih spojin. Les grč in jedrovine smo uporabili kot biomaso za ekstrakcijo polifenolnih ekstraktivov, ki smo jih nato uporabili v naravno osnovanih pripravkih za zaščito lesa. Rezultati so pokazali, da hidrofilni ekstraktivi grč bora in jedrovine robinije zavirajo glivni razkroj lesa in imajo velik potencial kot biocidne komponente in antioksidanti v naravno osnovanih zaščitnih pripravkih. Nadaljnje raziskave antioksidativnih in protiglivnih lastnosti ekstraktivov lesa in skorje so v teku.
Ključne besede: robinija, rdeči bor, grče, les, manjvredna drevesna biomasa, ekstrakcija, polifenoli, naravni fungicidi in antioksidanti, biorafinerija, krožno biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 04.07.2025; Ogledov: 982; Prenosov: 523
 Celotno besedilo (8,29 MB) |
2. |
3. Pridobivanje in uporaba ekstraktivov iz lesa in drevesne skorjePrimož Oven, Ida Poljanšek, Urša Osolnik, Viljem Vek, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ekstraktivi so nizkomolekularne spojine, ki so v vseh rastlinskih tkivih, tudi v lesu in drevesni skorji. V drevesu imajo pomembne ekološke in fiziološke funkcije, obenem pa predstavljajo bioosnovane proizvode z visoko dodano vrednostjo, ki jih je mogoče pridobivati tudi iz lesa slabše kakovosti in biomasnih ostankov gozdnih lesnih verig. V prispevku bomo ekstraktive razvrstili, pojasnili, kakšna je kakovostna in količinska spremenljivost po posameznih tkivih izbranih drevesnih vrst, predstavili bomo načine pridobivanja in področja uporabe. Ocenjujemo, da je pridobivanje ekstraktivov dokaj enostaven tehnološki postopek, ki bi bil v obliki manjše biorafinerije izvedljiv v lokalnih okoljih, kjer so na voljo zadostne količine lesne biomase.
Ključne besede: les, skorja, ekstraktivi, kaskadna raba, biorafinacija
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 1182; Prenosov: 354
Celotno besedilo (292,08 KB) |
4. Anatomske, kemijske in sorpcijske lastnosti beljave in jedrovine rdečega boraMaks Merela, Vanja Turičnik, Viljem Vek, Primož Oven, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: V pričujoči študiji smo preučevali anatomske, kemijske in izbrane fizikalne lastnosti beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in tudi morebitni vpliv ekstraktivov na sorpcijske lastnosti borovine. Študija je bil opravljena na 6 testnih drevesih. Anatomske preiskave so bile narejene s klasično svetlo-poljsko mikroskopijo. Preiskovanje vzorcev za določanje dimenzijske stabilnosti in sorpcijskih lastnosti je potekalo po uravnovešanju v steklenih klima komorah. Vzorce za kemijsko analizo smo ekstrahirali s cikloheksanom ter z zmesjo acetona in vode, delež celokupnih fenolov pa smo kolorimetrično določili z UV-Vis spektrofotometrijo. Razlike med beljavo in jedrovino so se pokazale v smolnih kanalih, v lumnih aksialnih traheid ob trakovih ter v trakovnih parenhimskih celicah in v obokanih piknjah. Delež ekstraktivnih snovi v jedrovini je bil večji kot v beljavi. Preiskave beljave in jedrovine niso pokazale statistično značilnih razlik v gostoti v absolutno suhem stanju, pri točki nasičenja celičnih sten, diferencialnem nabrekanju v radialni smeri in ne pri koeficientu nabrekanja v tangencialni smeri. Izkazalo se je, da se prečna krčitvena anizotropija, diferencialni nabrek v tangencialni smeri, koeficient nabrekanja v radialni smeri ter sorpcijski kvocient razlikujejo pri beljavi in jedrovini rdečega bora. Omenjene razlike lahko pripišemo vzajemnemu učinku anatomskih in kemičnih značilnosti obeh kategorij lesa, vsekakor
Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., sorpcijske lastnosti, beljava, jedrovina, ekstraktivi, anatomija lesa
Objavljeno v DiRROS: 16.10.2019; Ogledov: 7856; Prenosov: 3806
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vsebnost ekstraktivov v skorji in lesu robinije (Robinia pseudoacacia l.)Viljem Vek, Blaž Vivod, Ida Poljanšek, Primož Oven, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskali smo vsebnost in sestavo ekstraktivov v lesnih tkivih in skorji robinije (Robinia pseudoacacia L.). Vzorce njenega lesa in skorje smo ekstrahirali v aparatu Soxhlet z acetonom. Acetonske ekstrakte smo preiskali gravimetrično in s tem izmerili vsebnost skupnih hidrofilnih ekstraktivov. Z UV-Vis spektrofotometrom smo kolorimetrično izmerili vsebnost skupnih fenolov. Ekstrakte lesa in skorje robinije smo nato detajlno preiskali s sistemom za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). S to tehniko smo v ekstraktih identificirali in kvantitativno ovrednotili dihidrorobinetin. Največje vsebnosti skupnih hidrofilnih ekstraktivov, skupnih fenolov in dihidrorobinetina smo izmerili v vzorcih jedrovine. Značilno manj ekstraktivov je bilo v vzorcih beljave in skorje. Aksialne variabilnosti v vsebnosti topnih komponent za les in skorjo robinije nismo dognali. Ugotovili smo, da je jedrovina robinije bogat vir fenolnih ekstraktivov.
Ključne besede: robinija, ekstraktivi, HPLC, dragocene spojine, biorafinarije
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 6373; Prenosov: 4237
Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Razvoj metode za HPLC-analizo izbranih fenolnih spojin lesaIda Poljanšek, Viljem Vek, Primož Oven, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preučevali smo vpliv sestave mobilne faze na ločitev enostavnih fenolnih spojin, kot so galna kislina, pirokatehol, floroglucinol, resorcinol, vanilin in flavonoida katehina s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Kot najbolj primerna metoda za ločitev komponent se je izkazala metoda gradientnega izpiranja s programiranim spreminjanjem sestave mobilne faze acetonitril in 2-odstotna vodna raztopina mravljinčne kisline od 2 : 98 do 25 : 75. Ločitev organskih spojin je bila učinkovitejša v mobilni fazi z manjšim deležem mravljinčne kisline. HPLC je primerna metoda za identifikacijo in kvantitativno analizo spojin v različnih tipih vzorcev na širokem področju verige gozdarstva, lesarstva in papirništva.
Ključne besede: les, ekstraktivi, fenolne spojine, katehin, kromatografija, HPLC, ločba
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 6365; Prenosov: 2885
Celotno besedilo (532,08 KB) |
7. Določitev galne kisline, pirokatehola, floroglucinola, resorcinola in katehinas tankoplastno kromatografijoIda Poljanšek, Viljem Vek, Primož Oven, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preučevali smo primernost šestih različnih zmesi topil - razvijalcev za ločitev enostavnih fenolnih spojin, kot so galna kislina, pirokatehol, floroglucionol, resorcinol, in sorodno spojino katehin s pomočjo tankoplastne kromatografije. Kot najbolj primerna sistema topil za ločitev komponent na stacionarni fazi silikagela na aluminijasti foliji sta se izkazala kloroform -etilacetat - ocetna kislina (prostorninsko razmerje; 50 : 50 : 1) in toluen -acetonitril - mravljična kislina (prostorninsko razmerje; 70 : 30 : 1). Ločitev organskih spojin je bila učinkovitejša v sistemih topil, ki so imeli večji delež organskih topil. Spojine smo vizualizirali s pomočjo dveh reagentov, in sicer z železovim(III) kloridom in z vanilin-žveplovim reagentom.
Ključne besede: les, estraktivi, fenolne spojine, katehin, TLC
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5675; Prenosov: 2380
Celotno besedilo (199,25 KB) |
