1. Prispevek k poznavanju idej o izvedbi ljudskega glasovanja za večjo suverenost/samostojnost Slovenije (1945-1985)Janez Osojnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek na podlagi analize objavljenih virov in relevantne znanstvene literature obravnava ideje o izvedbi ljudskega glasovanja (plebiscita), ki so se v obdobju od konca druge svetovne vojne do druge polovice 80. let porajale v okviru razmišljanj o slovenski narodni politiki zlasti v slovenski emigraciji; razmišljanj o večji suverenosti oziroma samostojnosti Slovenije. Članek tako išče izvore premišljevanj, ki so naposled rezultirala v izvedbi plebiscita 23. decembra 1990, ki je legitimiral slovensko pot v samostojnost.
Ključne besede: plebiscit, slovenska narodna politika, emigracija, 1945–1985, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2026; Ogledov: 24; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Spremembe dolžine vegetacijske dobe in vsote biotemperatur med obdobjema 1961−1990 in 1991−2020 po podnebnih tipih SlovenijeAdrijana Perkon, Valentina Brečko Grubar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Povprečna temperatura zraka se je v zadnjem šestdesetletnem klimatološkem obdobju zvišala na celotnem območju Slovenije, kar nedvomno vpliva tudi na podaljšanje vegetacijske dobe. V prispevku predstavljamo rezultate primerjave trajanja vegetacijske dobe in vsote biotemperatur med obdobjema 1961−1990 in 1991−2020 po podnebnih tipih Slovenije. Vegetacijska doba za temperaturni prag 5 °C se je v drugem obdobju v povprečju podaljšala za 17 dni, se začela 11 dni prej in zaključila 8 dni kasneje, za temperaturni prag 10 °C pa se je podaljšala za 13 dni ter se začela 8 dni prej in zaključila 6 dni kasneje. Največje spremembe so pri meteoroloških postajah znotraj zelo vlažnega podgorskega podnebja in podnebja nižjega gorskega sveta, najmanjše pa v zmerno celinskem podnebju osrednje Slovenije. Vsota biotemperatur za temperaturni prag 5 °C se je v povprečju povečala za 14% in za temperaturni prag 10 °C za 17 %, najbolj v gorskem podnebju nižjega gorskega sveta in najmanj v obalnem zmernem sredozemskem podnebju.
Ključne besede: podnebne spremembe, vegetacijska doba, podnebni tipi, temperaturna pragova 5 in 10 °C, vsota biotemperatur, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2026; Ogledov: 83; Prenosov: 64
Celotno besedilo (8,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Pogled britanske diplomacije na slovenske secesionistične težnje ob koncu osemdesetih let in na slovenski plebiscitJanez Osojnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek na podlagi analize neobjavljenih arhivskih virov, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu, in najbolj relevantne znanstvene literature obravnava pogled britanske diplomacije na zaznavanje odcepitvenih tendenc v Republiki Sloveniji med letoma 1988 in 1990 ter na plebiscit, izvedenim 23. decembra 1990. Britanska diplomacija je izpostavljala slovensko naklonjenost decentralizaciji Jugoslavije in njenemu preoblikovanju na konfederalni osnovi, s čimer je simpatizirala tudi sama. Jeseni 1990 je britanska zunanja politika poznala osnovne informacije o obeh plebiscitnih pobudah, a jima ni posvečala pretirane pozornosti. Aktivnosti v Republiki Sloveniji je obravnavala v kontekstu dogajanja v jugoslovanski državi.
Ključne besede: plebiscit, diplomacija, Velika Britanija, Slovenija, razpad Jugoslavije
Objavljeno v DiRROS: 12.06.2026; Ogledov: 80; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Le printemps slovène – vent de liberté sur la Slovénie. Francoski pogled na politične in družbene razmere v Socialistični republiki Sloveniji, 1987–1988Kaja Mujdrica, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek na podlagi analize gradiva francoskega Ministrstva za Evropo in zunanje zadeve v Nantesu in La Courneuvu, poročanja časnika Le Monde ter najbolj relevantne znanstvene literature obravnava francoski pogled na začetno fazo slovenske pomladi (1987–1988). Poseben poudarek namenja t. i. plakatni aferi, objavi Prispevkov za slovenski nacionalni program v 57. številki Nove revije, kritičnim zapisom v Mladini ter aferi JBTZ (Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl). V ta namen avtorica kritično osvetli, kako so bile takratne civilno-družbene pobude v Socialistični republiki Sloveniji spremljane in dojete v Franciji – zlasti kot izraz teženj po demokratizaciji in prizadevanj za večjo slovensko avtonomijo.
Ključne besede: slovenska pomlad, Socialistična republika Slovenija, Jugoslavija, francoska diplomacija, Le Monde, demokratizacija, avtonomija, nacionalizem
Objavljeno v DiRROS: 12.06.2026; Ogledov: 62; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Konec rodbine Kacenštajnskih in njihovega graduTomaž Lazar, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Grad Kacenštajn in njegov plemiški rod sta v preteklosti pritegnila že precej zanimanja domačega zgodovinopisja in kastelologije. Kljub temu doslej objavljeni prispevki niso nikoli zares celovito pojasnili, kako so se Kacenštajnski po dolgem obdobju službovanja v vrstah celjske klientele v zgodnjem 15. stoletju odvrnili od svojih nekdanjih gospodov in postali vazali habsburških vojvod. S sistematičnim pregledom listinskega gradiva in ob vključitvi nekaterih za zdaj še neupoštevanih virov lahko precej podrobneje rekonstruiramo življenje zadnjih rodov Kacenštajnskih, ki so zaradi nepremostljivih finančnih težav prestopili med habsburške fevdnike. Njihov dokončni prelom s Celjskimi pa je sprožil nikoli poravnan dolg, ki ga je grof Friderik II. najverjetneje spomladi oziroma v začetku poletja 1442 izterjal s silo. Uničenje Kacenštajna je zapečatilo tudi usodo njegovih zadnjih, povsem obubožanih lastnikov.
Ključne besede: plemiške robine, Slovenija, fajda, vojaška zgodovina, grofje Celjski, finančna politika
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2026; Ogledov: 147; Prenosov: 88
Celotno besedilo (947,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. (R)evolucija slovenskega zdravstva z uporabo metod umetne inteligence : ocena finančnih koristi na primeru sistema HomeDOCtorRok Smodiš, Filip Ivanišević, Ivana Karasmanakis, Primož Kocuvan, Tadej Horvat, Matjaž Gams, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: sistem HomeDOCtor, domači zdravnik, zdravstvo, medicinska vprašanja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2026; Ogledov: 103; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Kompetenčne vrzeli in kadrovski izzivi na področju informacijske in kibernetske varnosti : analiza stanja v SlovenijiAndreja Markun, Alenka Brezavšček, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: kompetence, zagotavljanje kadrov, informacijska varnost, kibernetska varnost, digitalna odpornost, slovensko gospodarstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2026; Ogledov: 90; Prenosov: 62
Celotno besedilo (828,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Okoljski vpliv in uporabniška izkušnja univerzitetnih spletnih straniMaja Juntez, Alenka Baggia, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: varstvo okolja, ogljični odtis, spletne strani, tehnična optimizacija, uporabniška izkušnja, univerze, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2026; Ogledov: 144; Prenosov: 83
Celotno besedilo (801,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Lesna zaloga drevesnih in grmovnih vrst glede na višinske pasove v Sloveniji : primerjalna analiza in razvojne značilnostiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Gal Kušar, Mitja Skudnik, Luka Krajnc, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: slovenski gozdovi spadajo med vrstno pestrejše, saj v njih raste kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. navkljub veliki vrstni pestrosti slovenskih gozdov v lesni zalogi le teh s 60 % prevla-dujeta bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies). Lesna zaloga merskih dreves narašča z nadmorsko viši-no, tako ima zgornji višinski pas največjo lesno zalogo, in sicer 398 m3/ha. obratno od lesne zaloge merskih dreves in grmov se shannon-wienerjev indeks vrstne pestrosti z nadmorsko višino zmanjšuje. podobno je tudi pri shannon-wienerjevem indeksu vrstne pestrosti podmerskih dreves, s tem da je v ni-žinskem pasu nekoliko manjši. delež smreke v lesni zalogi merskih dreves se veča z nadmorsko višino. v nižinskem pasu (do 300 m) znaša 10,2 %, v najvišjem pa 49,4 %. bukev je v zadnjem obdobju postala najpogostejša drevesna vrsta v dele-žu lesne zaloge merskih in podmerskih drevesnih vrst, kar nakazuje tudi na prihodnje večanje lesne zaloge deleža mer-skih dreves bukve. v nižinskem in spodnjem višinskem pasu (nižjem od 700 m) je delež lesne zaloge podmerskih dreves: termofilnih listavcev – predvsem malega jesena (Fraxinus ornus), črnega gabra (Ostrya carpinifolia), tujerodne robinije (Robinia pseudoaccacia) in sencozdržnega belega gabra (Car-pinus betulus) precej večji od deleža lesne zaloge teh drevesnih vrst v lesni zalogi merskih dreves. v merski zalogi podmer-skih grmovnih vrst tako v celotni sloveniji kot tudi v vseh vi-šinskih pasovih prevladuje navadna leska (Corylus avellana), ta prav tako močno prevladuje v vseh višinskih pasovih – naj-večji delež ima v višinskem pasu od 700 do 1.000 m (91,3 %), najmanjšega pa v nižinskem pasu (61,9 %).
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, gozdovi, višinski pasovi, raznolikost, drevesne vrste, grmovne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2026; Ogledov: 184; Prenosov: 129
Celotno besedilo (444,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Acute ischemic stroke trends in Slovenia, 2015-2022 : declining admissions, rising reperfusion, uneven gainsTjaša Furlan, Borut Jug, Neža Nograšek, Dalibor Gavrić, Janja Pretnar-Oblak, Petra Došenović Bonča, Senta Frol, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: ntroduction: We assessed nationwide trends in administratively identified ischaemic stroke admissions, pro- cedures, secondary prevention, and outcomes in Slovenia using linked national datasets in the absence of a dedicated stroke registry. Methods: We conducted a nationwide longitudinal analysis of adult hospital admissions captured in linked administrative databases between 2015 and 2022. We report crude index-admission rates, acute procedures (intravenous thrombolysis [IVT], mechanical thrombectomy [MT], carotid thromboendarterectomy [CEA], ca- rotid artery angioplasty with stenting [CAS]), discharge secondary-prevention prescriptions, and time-to-death analyses with a maximum follow-up of 5 years. Results: We included 16,839 unique index patients (median age 74 years; 54% male). Admissions peaked in 2017 (2169) and crude rates decreased from 105 to 99 per 100,000 residents by 2022. Revascularisation increased (IVT 6.2% to 15%, MT 5.4% to 9.5%, CEA 9.1% to 14%), length of stay decreased, and discharge prevention therapy improved. Five-year mortality was higher with age and comorbidity and lower among patients receiving IVT and several secondary-prevention therapies. Care pathways differed by stroke aetiology; women were older and men underwent more CAS and CEA, while IVT and MT were similar. Conclusion: Crude admissions declined modestly while reperfusion and prevention improved, but the magnitude and pattern of improvement differed by care domain and patient subgroup, supporting continued monitoring and the development of a national stroke registry.
Ključne besede: Slovenija, zdravje, bolezni, kap, zdravljenje, trendi
Objavljeno v DiRROS: 02.06.2026; Ogledov: 148; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,25 MB) |
