1. Trajnostne prakse v vaški skupnosti : primer PredoseljBarbara Hauptman, Taja Ivanc, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vaške skupnosti predstavljajo družbeni element življenja na podeželju. Zanje je značilno, da se izvijajo iz tradicionalnih vzorcev in zaradi globalizacije prevzemajo sodobne poteze mestnega načina življenja. Vitalno podeželje je »socialno« in »ekonomsko trajnostno«. Kot odgovor na okoljske probleme in izzive družbe mora sodobno podeželje biti »okoljsko trajnostno«. Preko različnih ukrepov in načinov ravnanja so tudi podeželani »okoljsko ozaveščeni«, kar pa je za trajnostni razvoj preozka perspektiva. To omogočata socialni in organizacijski kapital, ki v praksi predstavljata poznanstva med posamezniki, formalne in neformalne oblike povezovanja. Na primeru vasi Predoslje v Mestni občini Kranj analiziramo trajnostno delovanje vaške skupnosti, predvsem socialni steber trajnostnega razvoja. Predoslje so gorenjski tip vasi, ki je kompaktno poseljena, okoli nje pa so kmetijske površine. V njej delujejo pet aktivnih društev, župnija in osnovna šola, ima oskrbno ponudbo in športne površine. Povezuje se tudi z društvi iz sosednjih vasi, s katerimi so povezane v Krajevno skupnost Predoslje. Ugotavljamo, da ti elementi in skupni prostori izrazito povezujejo vaščane. Na podlagi intervjujev in terenske analize smo identificirali več trajnostnih praks v vasi, za katere ocenjujemo, da prispevajo k visokemu zadovoljstvu lokalnega prebivalstva in kakovosti življenja v Predosljah, poleg tega pa njihovo součinkovanje bogati vaško skupnost.
Ključne besede: geografija, agrarna geografija, vaška skupnost, Predoslje, Slovenija, socialni kapital, podeželje, kakovost življenja, življenjski standard, sonaravno razvoj
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 68; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (964,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Posmrtni itinerariji ljudi, ki prehajajo meje na območju SlovenijeUršula Lipovec Čebron, Uroš Škerl Kramberger, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Evropski mejni režim je številna območja Slovenije spremenil v območja »nekropolitičnega « nadzora (Davies et al., 2017; prim. Mbembe, 2003), ki uporabljajo smrtonosno politiko kot način upravljanja meja (Iliadou, 2019: 181). Čeprav se smrti na mejah dogajajo v številnih krajih Slovenije, pa je ta pojav v javnosti precej spregledan. Odsotnost pozornosti ter pomanjkanje uradnih statistik sta naju spodbudila, da sva začela s pomočjo medijskih, policijskih in drugih poročil ter različnih baz podatkov o smrtih sestavljati seznam ilegaliziranih migrantov in migrantk, ki so umrli na območju Slovenije, obenem pa etnografsko raziskovati te smrti v različnih krajih in ustanovah. V prvem delu prispevka sva analizirala nekatere vidike tega seznama, pri čemer sva ugotovila: prvič, da veliko umrlih ostane neidentificiranih; drugič, da se mnogi umrli utopijo v rekah; in tretjič, da so migrantske smrti v uradnih statistikah pogosto kategorizirane kot nesreče, ne da bi se razkrile njihove nekropolitične okoliščine. V drugem delu članka sva na osnovi koncepta posmrtnih itinerarijev (Kobelinsky, 2020b) poskušala rekonstruirati poti, po katerem prehajajo telesa ilegaliziranih migrantov in migrantk v Sloveniji. Pri tem sva bila pozorna na perspektive raznolikih akterjev in akterk, ki sodelujejo v režimu smrti na meji (Cuttita idr., 2020: 46) ter so udeleženi v različnih »postajah« posmrtnih itinerarijev, med katerimi sva izpostavila faze odkritja, obdukcije, hrambe in pokopa.
Ključne besede: koridorji, smrti na mejah, posmrtni itinerariji, identifikacija, Slovenija, evropski mejni režim, migracije, družba, begunci
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 38; Prenosov: 17
Celotno besedilo (394,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Diskurz, oblast in politični prostor : aktivno proizvajanje nemoči na primeru migracijSasha Hajzler, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek preko primera slovenske migracijske politike (1991–2021) analizira domet koncepta »aktivnega proizvajanja nemoči«. Trdi, da tako nemoč in pasivizacija znotraj politične sfere kot tudi sistematično izkoriščanje migrantov niso naključni pojavi, temveč rezultat treh medsebojno povezanih aktivnih mehanizmov: strukturnih (birokracija, zakonodaja), diskurzivnih (mit o majhnosti države in sekuritizacija migracij) in političnih (kooptacija demokratičnih orodij). Skozi analizo teh mehanizmov članek analizira, kako t. i. demokratične institucije vzdržujejo status quo in onemogočajo transformativne spremembe, ter s tem prispeva k razpravi o krizi liberalne demokracije v splošnem. V samem jedru članek razpravlja, kako se v slovenskem kontekstu manifestira proces »aktivnega proizvajanja nemoči«, kako delujejo glavni strukturni, diskurzivni in politični mehanizmi za vzdrževanje nemoči ter deloma zakaj so tradicionalna demokratična orodja neučinkovita za doseganje sprememb.
Ključne besede: nacionalizem, rasizem, migracije, majhnost, Slovenija, politika, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 31; Prenosov: 25
Celotno besedilo (395,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Razstava ohranjenih fotografij, dokumentov in predmetov v spomin na begunce iz Opatjega selaUrša Valič, 2025, drugi sestavni deli Ključne besede: etnologija, kulturna antropologija, fotografske razstave, prva svetovna vojna, slovenski begunci, Opatje Selo, Slovenija, Češka
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2026; Ogledov: 37; Prenosov: 14
Celotno besedilo (324,14 KB) |
7. |
8. |
9. Solidarnost v slovenskem zdravstvu med pandemijo covida-19Mojca Ramšak, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek preučuje manifestacije solidarnosti v slovenskem zdravstvu med pandemijo covida-19 s posebnim poudarkom na prostovoljnih prispevkih bolnišnicam in medicinskemu osebju ter solidarnosti širše družbe do zdravstvenega sistema. Na podlagi podatkov, zbranih v slovenskih splošnih bolnišnicah in univerzitetnih kliničnih centrih ter medijskih objavah, raziskava analizira različne oblike solidarnosti, od materialnih donacij do prostovoljnega dela in moralne podpore. Članek obravnava tudi teoretični okvir solidarnosti, ki jo loči od sočutja in altruizma, ter preučuje pojave anti-solidarnosti in navidezne solidarnosti, ki so se pojavili med pandemijo. Ugotovitve kažejo, da je pandemija oživila vrednote skupnostne podpore, hkrati pa razkrila kompleksno družbeno dinamiko skrbi in odgovornosti.
Ključne besede: etnologija, kulturna antropologija, solidarnost, covid-19, zdravstvo, prostovoljstvo, Slovenija, zdravstvo, prostovoljstvo, covid-19, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2026; Ogledov: 39; Prenosov: 29
Celotno besedilo (582,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Upor proti dolgčasu : slovenski punk 1977-1987Pino Hiti Ožinger, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pojav punka v Sloveniji na koncu 70. let predstavlja prenos uporniške subkulture, ki je nastajala na kapitalističnem Zahodu v socialističen kontekst, ki nato predpisuje svoje tokove razvoja. Slovenija je bila tudi prva izmed jugoslovanskih republik, v katerih je nastajal punk in zato lahko predvsem v Ljubljani vidimo enega izmed glavnih centrov jugoslovanske alternativne kulture. Predstavljen je nastanek punka v Sloveniji, njegov razvoj in razmislek o vrsti upora, ki ga je predstavljal. Punk v Sloveniji je bil hkrati političen in protipolitičen, saj je poskušal odpirati meje izražanju, ki ni imelo opore v takratnem večinskem političnem diskurzu. Predstavljena je tudi pot pankerske teorije v liberalne okvire novonastajajoče civilne družbe v Sloveniji.
Ključne besede: punk, civilna družba, politika, socializem, subkultura, upor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.03.2026; Ogledov: 89; Prenosov: 61
Celotno besedilo (613,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
