1. Program Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji (2004–2024)Primož Simončič, Matej Rupel, Daniel Žlindra, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: V letu 2024 obeležujemo dvajset let aktivnosti Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji, ki je del mednarodnega programa ICP Forests in Konvencije UN ECE CLTRAP. Glavni namen aktivnosti je spremljati učinke onesnaženosti zraka in drugih dejavnikov na gozdne ekosisteme. Na desetih hektarskih ploskvah v Sloveniji potekajo različna opazovanja in meritve ter stanja drevja po mednarodno usklajenih protokolih. Letna poročila o stanju gozdov so javnosti dostopna na spletnih straneh Gozdarskega inštituta Slovenije in Inštituta za gozdne ekosisteme Thünen v Nemčiji. Rezultati intenzivnega monitoringa gozdov so pomembni za razumevanje odziva drevja na okoljske spremembe, na ekstremne dogodke, bolezni in druge dejavnike in so del raziskovalne dejavnosti ter razumevanja razvoja gozdov na izbranih objektih.
Ključne besede: Program intenzivni monitoring gozdov, Slovenija, ICP Forests
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (496,50 KB) |
2. Lesno oglje za žar na slovenskem trguDarja Stare, Peter Prislan, 2021, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, lesno oglje, primerjava, žar, analiza kakovosti, trg, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,68 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Test oglja in briket za žarDarja Stare, Matevž Triplat, Alessio Mencarelli, 2024, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, oglje za žar, briketi za žar, testiranje, Slovenija, varstvo potrošnikov
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 117; Prenosov: 41
Celotno besedilo (7,72 MB) |
8. Pestrost in pojavljanje domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah nacionalne gozdne inventure v SlovenijiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji spremljamo stanje in razvoj gozdov na nacionalni ravni z Nacionalno gozdno inventuro (NGI). V prispevku smo analizirali pestrost pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter preverili pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Glede na literaturo v Sloveniji uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od katerih jih je bilo 60 zaznanih med merskimi drevesi na mreži ploskev NGI gostote 2 x 2 km. Največje povprečno število merskih dreves in grmov, kot tudi Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti, smo ugotovili na vzorčnih ploskvah v Predalpski ekološki regiji (H' = 0,85), najmanjše pa v Alpski ekološki regiji (H' = 0,58). Lesna zaloga merskih dreves in grmov v celotni Sloveniji dosega 330,7 m3/ha ± 2,1 %, lesna zaloga podmerskih dreves in grmov (prsni premer do 10 cm) pa 9,7 m3/ha ± 5,9 %. V lesni zalogi merskih drevesnih in grmovnih vrst prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) (31,9 %) in smreka (Picea abies) (28,2 %), med merskimi grmovnimi vrstami je največ navadne leske (Corylus avellana) (85,0 %). Na ploskvah NGI je bilo zabeleženih 10 različnih tujerodnih drevesnih vrst na 138 ploskvah, največkrat so bile popisane v Submediteranski in Predpanonski ekološki regiji. V lesni zalogi tujerodnih drevesnih vrst prevladuje robinija (Robinia pseudoacacia). V lesni zalogi podmerskega drevja z 32,4 % prevladuje bukev, več kot 10,0 % lesne zaloge prispevata še navadna smreka in mali jesen (Fraxinus ornus). V lesni zalogi popisanih podmerskih grmovnih vrst prevladuje leska z 78,3 %, več kot 2 % dosegajo še rumeni dren (Cornus mas), navadni srobot (Clematis vitalba) in črni bezeg (Sambucus nigra). Predstavljeni rezultati kažejo, da je kombinacija panelnega sistema, večjega števila vzorčnih ploskev (3027) in izboljšanega šifranta omogočila prvo celostno objektivno ovrednotenje pestrosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter prisotnosti tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, vrstna pestrost, drevesne vrste, grmovne vrste, tujerodne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 216; Prenosov: 68
Celotno besedilo (4,35 MB) |
9. Znanstveno komuniciranje, odprta znanost in knjižnice : beseda gostujočih urednikovMiro Pušnik, Dunja Legat, 2024, pregledni znanstveni članek Ključne besede: znanstveno komuniciranje, odprta znanost, politike odprte znanosti, Evropski raziskovalni prostor, Slovenija, visokošolske knjižnice, specialne knjižnice
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 56
Celotno besedilo (557,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Mreža občanske znanosti v SlovenijiMitja Vovk Iskrić, 2024, strokovni članek Povzetek: Občanska znanost je koncept znanstvenoraziskovalnega dela, ki spodbuja odprt dialog med znanstveno in širšo skupnostjo, s čimer usmerja tudi družbeni razvoj. V Sloveniji je v zadnjem letu doživela pomemben razvoj, zlasti z vzpostavitvijo specializiranega spletnega portala citizenscience.si in nastankom Mreže občanske znanosti. Tudi Evropska unija je prispevala k napredku in vidnosti občanske znanosti, zlasti s financiranjem projektov. Poleg drugih organizacij, kot so muzeji in društva, ter posameznikov tudi univerze in raziskovalni inštituti prispevajo k razvoju občanske znanosti. Širijo in krepijo raziskovalne dejavnosti z vključevanjem javnosti in hkrati tudi izboljšujejo svoj družbeni položaj ter povečujejo zaupanje v znanost. Hkrati zagotavljajo infrastrukturo, znanje, veščine, etične in pravne okvire ter financiranje. V Sloveniji je vključevanje javnosti v znanost dolgoletna tradicija, ki je potekala pod različnimi imeni, dokler se ni utrdil izraz »občanska znanost« kot najprimernejši prevod. Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) že od leta 2017 sodeluje pri promociji in razvoju občanske znanosti v Sloveniji, z organizacijo strokovnih srečanj in pozneje tudi neposredno s podporo projektu občanske znanosti. Sodeluje z drugimi organizacijami pri pripravi dogodkov za spodbujanje sodelovanja med raziskovalci in knjižnicami ter širšo skupnostjo in aktivno deluje v mednarodnih organizacijah. V članku so podrobno predstavljeni vsebina portala citizenscience.si, ki ga je razvila Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, ter ustanovitev in delovanje Mreže občanske znanosti v Sloveniji.
Ključne besede: odprta znanost, občanska znanost, spletni portali, sodelovanje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.10.2024; Ogledov: 117; Prenosov: 62
Celotno besedilo (476,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
