Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Primož Simončič) .

1 - 10 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Program Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji (2004–2024)
Primož Simončič, Matej Rupel, Daniel Žlindra, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, 2024, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V letu 2024 obeležujemo dvajset let aktivnosti Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji, ki je del mednarodnega programa ICP Forests in Konvencije UN ECE CLTRAP. Glavni namen aktivnosti je spremljati učinke onesnaženosti zraka in drugih dejavnikov na gozdne ekosisteme. Na desetih hektarskih ploskvah v Sloveniji potekajo različna opazovanja in meritve ter stanja drevja po mednarodno usklajenih protokolih. Letna poročila o stanju gozdov so javnosti dostopna na spletnih straneh Gozdarskega inštituta Slovenije in Inštituta za gozdne ekosisteme Thünen v Nemčiji. Rezultati intenzivnega monitoringa gozdov so pomembni za razumevanje odziva drevja na okoljske spremembe, na ekstremne dogodke, bolezni in druge dejavnike in so del raziskovalne dejavnosti ter razumevanja razvoja gozdov na izbranih objektih.
Ključne besede: Program intenzivni monitoring gozdov, Slovenija, ICP Forests
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (496,50 KB)

3.
Spremljanje izbranih lastnosti tal na ploskvah intenzivnega monitoringa (IM) gozdnih ekosistemov
Aleksander Marinšek, Primož Simončič, Daniel Žlindra, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Sistematično spremljanje stanja gozdnih tal v Sloveniji od leta 1995/96 omogoča oceno osnovnih pedoloških lastnosti in spremljanje sprememb v času. Intenzivni monitoring na izbranih lokacijah pa od leta 2003 omogoča tudi oceno vzročno-posledičnih odnosov in spremljanje procesov v tleh. Analiza mineralnega dela tal (0–10 cm) kaže na razlike med ploskvami na različnih lokacijah v Sloveniji, spremembe talnih parametrov v času intenzivnega spremljanja znotraj posameznih ploskev pa se niso zelo spremenile. Opazili smo nekoliko povečanje organskega ogljika in skupnega dušika, medtem ko so vrednosti razmerja med organskim ogljikom in skupnim dušikom (C/N) ter pH tal ostale stabilne. Kljub razlikam med ploskvami so vrednosti ogljika in dušika ter njunega razmerja primerljive z vrednostmi iz evropske mreže 16 km × 16 km. Čeprav so opazne manjše spremembe v analiziranih lastnostih tal med obdobjema vzorčenja (2003–2010 in 2022), so trendi stabilni. Analiza stanja gozdnih tal na ploskvah sistema intenzivnega monitoringa kaže na manjše spremembe med prvim in drugim obdobjem vzorčenja. Kljub temu so trendi stabilni, kar kaže na logično povezanost dinamike ogljika in dušika v gozdnih ekosistemih. Nadaljnje aktivnosti intenzivnega spremljanja gozdnih tal so ključne za razumevanje procesov v tleh in opredelitev kazalnikov zdravega stanja tal v prihodnosti.
Ključne besede: gozdna tla, gozdna rastišča, ogljik v tleh, dušik v tleh, lastnosti gozdnih tal, spremljanje stanja
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (256,39 KB)

4.
20 let intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji
Primož Simončič, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: intenzivni monitoring
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (45,27 KB)

5.
6.
7.
Perspektive obnove slovenskih gozdov v času podnebnih in družbenih sprememb
Boris Rantaša, Franc Perko, Gregor Božič, Marjana Westergren, Primož Simončič, Hojka Kraigher, 2023, strokovni članek

Povzetek: Trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi je omogočilo ohranjeno biotsko raznovrstnost, ohranjen prilagoditveni potencial ter velik povprečni prirastek in lesno zalogo. Za trajnostno zagotavljanje funkcij gozdov bo potrebno prilagajanje na spreminjajoče se podnebne in družbene razmere. Osrednji ukrep prilagajanja gozdov na podnebne spremembe je povečevanje pestrosti, tudi genetske. Praktično vsi področni strateški, zakonodajni ter operativni dokumenti na nacionalni in evropski ravni prepoznavajo in vsebujejo pomen ohranjanja gozdnih genskih virov in obnove ter nege gozda za trajnostni razvoj in zagotavljanje funkcij gozdov. Gospodarjenje z gozdovi bo treba nadgraditi z ukrepi, ki vključujejo aktiven pristop pri obnovi in negi gozda s čim širšo paleto vrstno in genetsko raznolikih sadik gozdnih drevesnih vrst. V obdobju 2023–2026 bo za obnovo gozdov in semenarsko ter drevesničarsko dejavnost na letni ravni potencialno namenjenih pribl. pet milijonov evrov javnih sredstev. Za obnovo in nego gozda bo nujno zagotoviti stabilno in fleksibilno financiranje zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala ter izvedbo obnove gozda in razvoja panoge. Avtorji poudarjajo tudi pomen sodelovanja in skupnega nastopa različnih deležnikov v celotni verigi gozdnega reprodukcijskega materiala.
Ključne besede: obnova gozdov, podnebne spremembe, družbene spremembe, zakonodaja, strategije, finance, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 627; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (408,22 KB)

8.
The LANDSUPPORT geospatial decision support system (S-DSS) vision : operational tools to implement sustainability policies in land planning and management
Fabio Terribile, Marco Acutis, Antonella Agrillo, Erlisiana Anzalone, Sayed Azam-Ali, Marialaura Bancheri, Peter Baumann, Barbara Birli, Antonello Bonfante, Marco Botta, Mitja Ferlan, Jernej Jevšenak, Primož Simončič, Mitja Skudnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Nowadays, there is contrasting evidence between the ongoing continuing and widespread environmental degradation and the many means to implement environmental sustainability actions starting from good policies (e.g. EU New Green Deal, CAP), powerful technologies (e.g. new satellites, drones, IoT sensors), large databases and large stakeholder engagement (e.g. EIP-AGRI, living labs). Here, we argue that to tackle the above contrasting issues dealing with land degradation, it is very much required to develop and use friendly and freely available web-based operational tools to support both the implementation of environmental and agriculture policies and enable to take positive environmental sustainability actions by all stakeholders. Our solution is the S-DSS LANDSUPPORT platform, consisting of a free web-based smart Geospatial CyberInfrastructure containing 15 macro-tools (and more than 100 elementary tools), co-designed with different types of stakeholders and their different needs, dealing with sustainability in agriculture, forestry and spatial planning. LANDSUPPORT condenses many features into one system, the main ones of which were (i) Web-GIS facilities, connection with (ii) satellite data, (iii) Earth Critical Zone data and (iv) climate datasets including climate change and weather forecast data, (v) data cube technology enabling us to read/write when dealing with very large datasets (e.g. daily climatic data obtained in real time for any region in Europe), (vi) a large set of static and dynamic modelling engines (e.g. crop growth, water balance, rural integrity, etc.) allowing uncertainty analysis and what if modelling and (vii) HPC (both CPU and GPU) to run simulation modelling ‘on-the-fly’ in real time. Two case studies (a third case is reported in the Supplementary materials), with their results and stats, covering different regions and spatial extents and using three distinct operational tools all connected to lower land degradation processes (Crop growth, Machine Learning Forest Simulator and GeOC), are featured in this paper to highlight the platform's functioning. Landsupport is used by a large community of stakeholders and will remain operational, open and free long after the project ends. This position is rooted in the evidence showing that we need to leave these tools as open as possible and engage as much as possible with a large community of users to protect soils and land.
Ključne besede: land degradation, land management, soil, spatial decision support system, sustainability
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2023; Ogledov: 730; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
National Forest Inventory (NFI) in Slovenia : purpose, role and use of results
Mitja Skudnik, Primož Simončič, 2023, prispevek na konferenci brez natisa

Ključne besede: national forest inventory, monitoring, developement of forests, national level, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2023; Ogledov: 767; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (4,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh