1. Psihološka priprava kot dejavnik zmanjševanja predoperativne anksioznosti pri pediatričnih pacientih : narativni pregled literaturePetra Klanjšek, Patricija Košar, Barbara Kegl, 2026, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Psihološka priprava otroka pred operativnim posegom pomembno zmanjšuje predoperativno anksioznost. Pristop mora biti prilagojen individualnim značilnostim otroka. Namen pregleda literature je raziskati pomen ustrezne psihološke priprave otroka na operativni poseg v splošni anesteziji ter njen vpliv na zmanjševanje predoperativne anksioznosti pri otrocih. Metode: Izveden je bil narativni pregled literature v bazah PubMed, CINAHL Ultimate in ScienceDirect ter v iskalniku COBISS. Uporabljeni so bili iskalni niz v angleščini in ključne besede v slovenščini. Z iskanjem je bilo pridobljenih 113 zadetkov, od katerih je bilo v končno analizo vključenih sedem randomiziranih kontroliranih raziskav. Rezultati: V šestih raziskavah so nefarmakološki pristopi (slikanice, virtualna resničnost, igre na pametnih telefonih, prevoz z otroškim avtomobilom, informativne brošure) statistično značilno zmanjšali predoperativno anksioznost in/ali izboljšali kooperativnost pri indukciji anestezije, medtem ko ena intervencija s tabličnim računalnikom ni dosegla statistične značilnosti. V eni raziskavi je bila psihološka priprava enako učinkovita kot peroralni midazolam, virtualna resničnost pa je učinkovito preprečila povečanje anksioznosti med indukcijo anestezije; ugotovljeno je bilo tudi zmanjšanje anksioznosti staršev.Diskusija in zaključek: Enotne smernice za najprimernejši pristop še niso oblikovane, zato je ključnega pomena prilagajanje individualnim potrebam otroka. Učinkoviti ukrepi vključujejo izobraževalne in vedenjske intervencije, tehnike odvračanja pozornosti, prisotnost staršev ter ustrezno komunikacijo zdravstvenega osebja, ki pomembno zmanjšujejo predoperativno anksioznost.
Ključne besede: operativni poseg, strah, otroci, psihična priprava, operacija
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 525
 Celotno besedilo (181,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Okužba s SARS-CoV-2 pri otrocih z oslabljeno imunostjo : pregled literatureTatjana Stojnić, Nataša Marčun-Varda, Petra Klanjšek, Barbara Kegl, 2026, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Z virusom SARS-CoV-2 se lahko okužimo vsi. Pri otrocih z oslabljeno imunostjo obstaja večja možnost, da zbolijo za različnimi okužbami, tudi za boleznijo covid-19. Pomembno jih je pravočasno zdraviti, zlasti tiste z dodatnimi boleznimi. Namen raziskave je na podlagi pregleda literature raziskati potek bolezni covid-19 pri otrocih z oslabljeno imunostjo.Metode: Pri pregledu znanstvene literature v angleškem jeziku je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Pregled literature je potekal v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, CINAHL in spletnem iskalniku Google Scholar. Za prikaz poteka pregleda smo uporabili smernice PRISMA. Podatki so predstavljeni opisno s povzemanjem skupnih značilnosti vključene literature. Vključeni članki so bili analizirani, sinteza pa je bila izvedena s pomočjo tematskega teoretičnega okvira. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 16 člankov. Identificirali smo: glavno temo – potek covida-19 pri otrocih z oslabljeno imunostjo; dve temi sekundarne ravni – (1) otroci z oslabljeno imunostjo in boleznijo covid-19, (2) diagnoza in zdravljenje covida-19 ter pet tem primarne ravni. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da so imeli otroci z oslabljeno imunostjo večinoma blag potek covida-19 in da zelo malo podatkov kaže na hud potek bolezni. Posledično smo opozorili na pomen higienskih ukrepov ter spremljanja zdravja in zdravstvenega stanja rizičnih skupin.
Ključne besede: imunsko kompromitirani otroci, koronavirusna bolezen, potek okužbe
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 687
Celotno besedilo (274,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Samoobvladovanje kronične bolečine : strategija stimulacijeUrška Nemec, Majda Pajnkihar, Sonja Šostar-Turk, Petra Klanjšek, Anja Košič, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Strategija stimulacije, namenjena pacientom s kronično bolečino, je aktivnost samoobvladovanja bolečine, pri čemer se posameznik nauči najti ravnotežje med časom za fizične aktivnosti in časom za počitek. Cilj strategije stimulacije je ohraniti kakovost življenja in zmanjšati simptome kronične bolečine. Za strategijo še ni razvite enotne definicije, prav tako še ni aplicirana v prakso. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela, metodo analize in sinteze literature ter smernice PRISMA. Izmed skupno identificiranih 789 zadetkov smo v končno analizo vključili 19 zadetkov. Tako smo izvedli pregled relevantne znanstvene literature ter analizo koncepta stimulacije, ki v slovenskem prostoru še ni bila izvedena in poteka v devetih korakih. Rezultati: Strategijo obvladovanja kronične bolečine je najbolj smiselno deliti v tri skupine: (1) predhodniki: bolečina in neznanje; (2) atributi: aktivnost, čas, ravnovesje, učenje in samonadzor in (3) posledice koncepta: zdravljenje bolečine in povečana učinkovitost pri aktivnostih. Diskusija in zaključek: Pred aplikacijo v prakso je treba opraviti testiranje strategije v kliničnem okolju ter ponovno oceniti prednosti in pomanjkljivosti uporabe koncepta. Mnenja o aplikaciji koncepta v prakso so različna: nekateri menijo, da koncept lahko privede do negativnih posledic, drugi, da uspešno prispeva k zdravljenju kronične bolečine. Strategija bi bila uporabna pri pacientih, ki imajo diagnosticirano kronično bolečino (kronične bolečine po poškodbah, degenerativnih spremembah, kronične bolečine v hrbtu, kronični glavobol, fibromialgija, nevropatska bolečina itd.), ki ni posledica onkološkega obolenja.
Ključne besede: koncept, kronična bolečina, zdravstvena nega, stimulacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 529; Prenosov: 272
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vključevanje staršev v zdravstveno oskrbo hospitaliziranega otroka z rakom : model v družino usmerjena zdravstvena oskrbaMojca Horvat, Jadranka Stričević, Marko Kavčič, Petra Klanjšek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Uspešna implementacija koncepta družini usmerjene zdravstvene oskrbe v klinično okolje je velik izziv za multidisciplinarni tim pri zdravljenju otrok z rakom in njihovih družin. Namen raziskave je bil preučiti percepcijo in prakso tima v slovenskem okolju.Metode: Raziskava je bila izvedena z anketnim vprašalnikom o oskrbi, osredotočeni na družino v pediatrični onkologiji (angl. Family-Centered Care Questionnaire-Revised). Vzorec je vključeval 80 članov multidisciplinarnega tima, od katerih je 63 vrnilo izpolnjene anketne vprašalnike. Podatki so bili analizirani s programom SPSS, uporabljeni so bili deskriptivni in interferenčni statistični postopki, vključno z Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom.Rezultati: Raziskava je pokazala, da se multidisciplinarni tim, ki obravnava otroke z rakom, v veliki meri zaveda pomena oskrbe, osredinjene na otroka in družino (x = 2,28, s = 0,550). Obstajajo odstopanja v zavedanju pomena skrbi za celotno družino (x = 2,60, s = 0,670). Razlike so bile ugotovljene glede vključevanja staršev v oskrbo, predvsem med strokovnjaki z različnimi delovnimi izkušnjami (p = 0,024) ter med negovalnimi timi intenzivne terapije in onkologije (p < 0,001).Diskusija in zaključek: Moramo si prizadevati za kakovostno sodobno zdravstveno oskrbo, ki zadostuje potrebam otroka in staršem ter vodi do boljših rezultatov zdravljenja, krajših hospitalizacij, večjega zadovoljstva in nižjih stroškov. To razumevanje mora biti vključeno v organizacijo, oblikovanje smernic, postopke ter v vsak stik strokovnjakov z družino.
Ključne besede: starši, hospitalizacija, zdravstvena nega, v družino usmerjena skrb, otrok, rak
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 493; Prenosov: 499
Celotno besedilo (809,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Samopoškodovalno vedenje mladostnikov kot posledica družinskega nasilja : pregled literatureŠpela Zavratnik, Klavdija Čuček-Trifkovič, Petra Klanjšek, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Samopoškodovanje je pri najstnikih pojav, za katerega se odločijo, ko ne vedo, kako se drugače odzvati v čustveni stiski. Družinsko nasilje je pogosto ključni sprožilec samopoškodovalnega vedenja najstnika, ki se sooča z intenzivno stisko, strahom, nemočjo in izgubo zaupanja. Namen raziskave je bil raziskati povezavo nasilja v družini in samopoškodovanja najstnikov. Metode: Izveden je bil pregled literature. Z uporabo ključnih besed »self-harm, family violence in adolescent« ter njihovih sopomenk so bile pregledane podatkovne baze CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect in brskalnik Google Učenjak. Vključene so bile raziskave v angleškem jeziku, objavljene med letoma 2012 in 2023. Od 304-ih identificiranih zadetkov je bilo vključenih šestnajst člankov. Za pregled poteka raziskave je bil uporabljen diagram PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses). Zbrani podatki so bili obdelani z vsebinsko analizo. Rezultati: Izsledki pregleda literature so pokazali ključno vsebinsko kategorijo Vpliv družinskega nasilja pri najstnikih na samopoškodovalno vedenje, ki smo jo pojasnjevali s tremi vsebinskimi podkategorijami: Zloraba v otroštvu in priča nasilju v družini, Zavračanje staršev in Ostali nerazporejeni dejavniki. Največkrat je samopoškodovanje bilo prisotno pri najstnikih, ki so bili priča nasilju v družini, ločenih staršev, in tistih, ki so živeli v revščini ali zanemarjanju. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je samopoškodovanje pri najstnikih neposredno povezano z nasiljem v družini. Velikokrat najstniki svoje stiske izražajo s samopoškodovalnim vedenjem.
Ključne besede: samopoškodovanje, najstniki, nasilje v družini
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 429; Prenosov: 360
Celotno besedilo (226,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vpliv izbirčnosti v prehrani na prehranjenost otrokNina Špindler, Leona Cilar Budler, Petra Klanjšek, Barbara Kegl, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Vse pogosteje zaznavamo različne težave z načinom prehranjevanja pri otrocih. Otroci med 10. in 14. letom intenzivno rastejo in se razvijajo. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv izbirčnosti v prehrani otrok na njihovo prehranjenost v omenjeni starosti.Metode: Uporabljena je bila presečna opisna raziskava. Zajet je bil priložnostni vzorec osnovnošolcev zadnjega triletja. V raziskavi je sodelovalo 62 (49,2 %) učencev moškega in 64 (50,8 %) učencev ženskega spola zadnjega triletja ene izmed osnovnih šol v Sloveniji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, pridobili pa smo tudi podatke o telesni masi in višini. Uporabili smo opisno in sklepno statistiko (dvostranski test ANOVA).Rezultati: 37 (53,6 %) deklet in 28 (44,4 %) fantov je trdilo, da so izbirčni. Z dvostranskim testom ANOVA smo ugotovili, da obstaja povezava med izbirčnostjo in prehranjenostjo (p = 0,014). Pri dekletih je vidno večje odstopanje od prehranjenosti kot pri fantih.Diskusija in zaključek: Izbirčno prehranjevanje je v današnjem času zelo pogost problem, saj se je v njem prepoznala skoraj polovica vključenih učencev. Izbirčnost ima lahko negativne posledice v odrasli dobi. V starosti 10–14 let se ustvarjajo prehranjevalne navade, ki so lahko prisotne celotno življenje, zato je bistveno, da delujemo preventivno in s tem preprečimo negativne posledice. V prihodnosti bi bilo treba raziskovanje usmeriti v preventivne dejavnosti in promocijo zdravega prehranjevanja.
Ključne besede: izbirčno prehranjevanje, otroci, antropološke meritve, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 410; Prenosov: 251
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Ukrepi za obravnavo otroka z okužbo zgornjih dihalnih poti : pregled literatureLeona Cilar Budler, Barbara Kegl, Majda Pajnkihar, Jadranka Stričević, Nataša Marčun-Varda, Petra Klanjšek, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Okužbe zgornjih dihalnih poti so pri otrocih pogoste ter so tudi pogost razlog za opustitve šolanja, obisk zdravnika in nepotrebne stroške zdravstva. Namen raziskave je pregledati, analizirati in sintetizirati obstoječo literaturo s področja ukrepov pri zdravstveni obravnavi otrok z okužbo zgornjih dihalnih poti. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje literature je potekalo v obdobju od decembra 2019 do januarja 2020 v mednarodnih podatkovnih bazah Medline in CINAHL. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Zadetke smo analizirali glede na karakteristike raziskav in razvrstili glede na raven dokaza. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize. Rezultati: Izmed 1.845 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 18 zadetkov. Identificirali smo 10 kategorij: znanje, prepoznavanje okužbe zgornjih dihalnih poti, predpisovanje in uporaba antibiotikov, uporaba nepredpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v bolnišnici, socialna izolacija, nedokazan uspeh zdravila, dejavnosti zdravstvenih delavcev za preprečevanje ali zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, obravnava, osredotočena na otroka in starše. Identificirali smo tri kategorije: zdravstvena vzgoja, zdravljenje in ukrepi za izboljšanje zdravstvene obravnave, zdravstvena nega in oskrba. Diskusija in zaključek: Za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok z okužbami zgornjih dihalnih poti je potreben pristop, ki je usmerjen k otroku in družini, je celosten ter varen. Ukrepi pri interdisciplinarni zdravstveni obravnavi otrok morajo temeljiti na znanstvenih dokazih. Poleg ustreznega zdravljenja in ukrepov je pomembno, da izvajamo tudi izobraževanje otrok in staršev.
Ključne besede: pediatrična zdravstvena nega, starši, zdravstvena vzgoja, okužbe, zdravstveni tim
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 391; Prenosov: 232
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
