1. Uporabnost nacionalnih podatkov laserskega skeniranja in cikličnega aerofotografiranja pri zaznavanju gozdnih vrzeliAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozdna tla zastirajo drevesne krošnje in gozdna vrzel je vsaka večja ali manjša površina tal, ki je ne prekrivajo krošnje zgornjega sloja dreves. Velikost vrzeli vpliva na to, katera drevesna vrsta se bo pomladila, pa tudi na vertikalno in horizontalno strukturo gozda. Na Pohorju (Pahernikova gozdna posest, za katero so značilni gozdovi, v katerih se na majhnih površinah pojavljajo drevesa različnih premerov in starosti) smo analizirali možnosti samodejnega zaznavanja vrzeli na podlagi podatkov laserskega skeniranja Slovenije (LSS) in cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS). Uporabili smo digitalna modela krošenj (DMK), pridobljena iz obeh virov podatkov. Skupna natančnost zaznavanja tudi najmanjših vrzeli (manjših od 50 m2) na podlagi podatkov LSS je znašala 94,4 %, na podlagi podatkov CAS pa 83,1 %. Na podlagi podatkov LSS je mogoče zaznati večje število in površino vrzeli, prav tako so vrzeli, pridobljene na podlagi podatkov LSS, bolj razčlenjene in podolgovate. Zaznavanje vrzeli s podatki CAS in LSS je medsebojno bolj primerljivo pri najmanjših površinah vrzeli 100 m2, natančnost zaznave takšnih vrzeli je 85,4 oziroma 94,4 %. Rezultati kažejo, da je ob odsotnosti podatkov LSS uporaba podatkov CAS za določanje vrzeli smiselna na velikopovršinski ravni in pri zaznavanju vrzeli, večjih od 100 m2.
Ključne besede: raznomerni in raznodobni gozdovi, digitalni model krošenj, gozdna vrzel, zaznavanje, lasersko skeniranje Slovenije, ciklično aerofotografiranje Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 51
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pestrost in pojavljanje domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah nacionalne gozdne inventure v SlovenijiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji spremljamo stanje in razvoj gozdov na nacionalni ravni z Nacionalno gozdno inventuro (NGI). V prispevku smo analizirali pestrost pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter preverili pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Glede na literaturo v Sloveniji uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od katerih jih je bilo 60 zaznanih med merskimi drevesi na mreži ploskev NGI gostote 2 x 2 km. Največje povprečno število merskih dreves in grmov, kot tudi Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti, smo ugotovili na vzorčnih ploskvah v Predalpski ekološki regiji (H' = 0,85), najmanjše pa v Alpski ekološki regiji (H' = 0,58). Lesna zaloga merskih dreves in grmov v celotni Sloveniji dosega 330,7 m3/ha ± 2,1 %, lesna zaloga podmerskih dreves in grmov (prsni premer do 10 cm) pa 9,7 m3/ha ± 5,9 %. V lesni zalogi merskih drevesnih in grmovnih vrst prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) (31,9 %) in smreka (Picea abies) (28,2 %), med merskimi grmovnimi vrstami je največ navadne leske (Corylus avellana) (85,0 %). Na ploskvah NGI je bilo zabeleženih 10 različnih tujerodnih drevesnih vrst na 138 ploskvah, največkrat so bile popisane v Submediteranski in Predpanonski ekološki regiji. V lesni zalogi tujerodnih drevesnih vrst prevladuje robinija (Robinia pseudoacacia). V lesni zalogi podmerskega drevja z 32,4 % prevladuje bukev, več kot 10,0 % lesne zaloge prispevata še navadna smreka in mali jesen (Fraxinus ornus). V lesni zalogi popisanih podmerskih grmovnih vrst prevladuje leska z 78,3 %, več kot 2 % dosegajo še rumeni dren (Cornus mas), navadni srobot (Clematis vitalba) in črni bezeg (Sambucus nigra). Predstavljeni rezultati kažejo, da je kombinacija panelnega sistema, večjega števila vzorčnih ploskev (3027) in izboljšanega šifranta omogočila prvo celostno objektivno ovrednotenje pestrosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter prisotnosti tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, vrstna pestrost, drevesne vrste, grmovne vrste, tujerodne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (4,35 MB) |
3. High-resolution Pan-European forest structure maps : an integration of earth observation and national forest inventory dataJukka Miettinen, Patricia Adame, Radim Adolt, Iciar Alberdi, Oleg Antropov, Ólafur Arnarsson, Rasmus Astrup, Ambros Berger, Jón Bogason, Gherardo Chirici, Luka Krajnc, Mitja Skudnik, 2024, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Ključne besede: uneven-aged forest, lidar data, canopy height model, voxels, canopy height diversity
Objavljeno v DiRROS: 13.08.2024; Ogledov: 380; Prenosov: 639
Celotno besedilo (2,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Identifying even- and uneven-aged forest stands using low-resolution nationwide lidar dataAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: In uneven-aged forests, trees of different diameters, heights, and ages are located in a small area, which is due to the felling of individual trees or groups of trees, as well as small-scale natural disturbances. In this article, we present an objective method for classifying forest stands into even- and uneven-aged stands based on freely available low-resolution (with an average recording density of 5 points/m2) national lidar data. The canopy closure, dominant height, and canopy height diversity from the canopy height model and the voxels derived from lidar data were used to classify the forest stands. Both approaches for determining forest structural diversity (canopy height diversity—CHDCHM and CHDV) yielded similar results, namely two clusters of even- and uneven-aged stands, although the differences in vertical diversity between even- and uneven-aged stands were greater when using CHM. The first analysis, using CHM for the CHD assessment, estimated the uneven-aged forest area as 49.3%, whereas the second analysis using voxels estimated it as 34.3%. We concluded that in areas with low laser scanner density, CHM analysis is a more appropriate method for assessing forest stand height heterogeneity. The advantage of detecting uneven-aged structures with voxels is that we were able to detect shade-tolerant species of varying age classes beneath a dense canopy of mature, dominant trees. The CHDCHM values were estimated to be 1.83 and 1.86 for uneven-aged forests, whereas they were 1.57 and 1.58 for mature even-aged forests. The CHDV values were estimated as 1.50 and 1.62 for uneven-aged forests, while they were 1.33 and 1.48 for mature even-aged forests. The classification of stands based on lidar data was validated with data from measurements on permanent sample plots. Statistically significantly lower average values of the homogeneity index and higher values of the Shannon–Wiener index from field measurements confirm the success of the classification of stands based on lidar data as uneven-aged forests.
Ključne besede: uneven-aged forest, lidar data, canopy height model, voxels, canopy height diversity
Objavljeno v DiRROS: 13.08.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 665
Celotno besedilo (15,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Uporabnost nacionalnih podatkov laserskega skeniranja in cikličnega aerofotografiranja pri zaznavanju gozdnih vrzeliAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozdna tla zastirajo drevesne krošnje in gozdna vrzel je vsaka večja ali manjša površina tal, ki je ne prekrivajo krošnje zgornjega sloja dreves. Velikost vrzeli vpliva na to, katera drevesna vrsta se bo pomladila, pa tudi na vertikalno in horizontalno strukturo gozda. Na Pohorju (Pahernikova gozdna posest, za katero so značilni gozdovi, v katerih se na majhnih površinah pojavljajo drevesa različnih premerov in starosti) smo analizirali možnosti samodejnega zaznavanja vrzeli na podlagi podatkov Laserskega skeniranja Slovenije (LSS) in Cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS). Uporabili smo digitalna modela krošenj (DMK), pridobljena iz obeh virov podatkov. Skupna natančnost zaznavanja tudi najmanjših vrzeli (manjših od 50 m2 ) na podlagi podatkov LSS je znašala 94,4 %, na podlagi podatkov CAS pa 83,1 %. Na podlagi podatkov LSS je mogoče zaznati večje število in površino vrzeli, prav tako so vrzeli, pridobljene na podlagi podatkov LSS, bolj razčlenjene in podolgovate. Zaznavanje vrzeli s podatki CAS in LSS je medsebojno bolj primerljivo pri najmanjših površinah vrzeli 100 m2 , natančnost zaznave takšnih vrzeli je 85,4 oziroma 94,4 %. Rezultati kažejo, da je ob odsotnosti podatkov LSS uporaba podatkov CAS za določanje vrzeli smiselna na velikopovršinski ravni in pri zaznavanju vrzeli, večjih od 100 m2 .
Ključne besede: raznomerni gozdovi, raznodobni gozdovi, digitalni model krošenj, gozdna vrzel, daljinsko zaznavanje, Lasersko skeniranje Slovenije, LSS, Ciklično aerofotografiranje Slovenije, CAS
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2024; Ogledov: 335; Prenosov: 193
Celotno besedilo (2,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2023 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Andrej Grah, Janez Kermavnar, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Tom Levanič, Nikica Ogris, Anže Martin Pintar, Matej Rupel, Mitja Skudnik, Primož Simončič, Saša Šercer, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 02.07.2024; Ogledov: 337; Prenosov: 391
Celotno besedilo (12,57 MB) |
7. |
8. |
9. Harmonised statistics and maps of forest biomass and increment in EuropeValerio Avitabile, Roberto Pilli, Mirco Migliavacca, Bogdan Grégory Henry E. Duveiller, Andrea Camia, Viorel Blujdea, Radim Adolt, Iciar Alberdi, Susana Barreiro, Susann Bender, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Forest biomass is an essential resource in relation to the green transition and its assessment is key for the sustainable management of forest resources. Here, we present a forest biomass dataset for Europe based on the best available inventory and satellite data, with a higher level of harmonisation and spatial resolution than other existing data. This database provides statistics and maps of the forest area, biomass stock and their share available for wood supply in the year 2020, and statistics on gross and net volume increment in 2010–2020, for 38 European countries. The statistics of most countries are available at a sub-national scale and are derived from National Forest Inventory data, harmonised using common reference definitions and estimation methodology, and updated to a common year using a modelling approach. For those counties without harmonised statistics, data were derived from the State of Europe’s Forest 2020 Report at the national scale. The maps are coherent with the statistics and depict the spatial distribution of the forest variables at 100 m resolution.
Ključne besede: harmonised statistics, harmonised maps, forest biomass, gorest increment, Europe
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2024; Ogledov: 529; Prenosov: 273
Celotno besedilo (1,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Stanje slovenskih gozdov : poročilo o rezultatih nacionalne gozdne inventure 2022Mitja Skudnik, Luka Krajnc, Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2023; Ogledov: 701; Prenosov: 0 |
