1. Gradnova belogabrovja na karbonatnih in mešanih kamninahAndrej Rozman, Aleš Poljanec, Valerija Babij, Matija Klopčič, Igor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Bončina, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Gozdni rastiščni tipi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 83; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. Nižinsko črnojelševje : Gozdni rastiščni tipi SlovenijeValerija Babij, Andrej Rozman, Igor Dakskobler, Lado Kutnar, Aleš Poljanec, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Gozdni rastiščni tipi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 02.10.2025; Ogledov: 350; Prenosov: 101
Celotno besedilo (642,89 KB) |
3. |
4. Dobovja in dobova belogabrovjaAndrej Rozman, Aleš Poljanec, Valerija Babij, Matija Klopčič, Igor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Bončina, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Gozdni rastiščni tipi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 453; Prenosov: 181
Celotno besedilo (657,91 KB) |
5. Gozdni rastiščni tipi Slovenije : primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnostiAndrej Rozman, Aleš Poljanec, Valerija Babij, Matija Klopčič, Igor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Bončina, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja celovit pregled gozdnih rastiščnih tipov (GRT) Slovenije, ki vključuje njihovo ekološko, vegetacijsko, rastiščno, sestojno in upravljavsko analizo. Na podlagi obsežnih prostorskih, fitocenoloških in gozdnogospodarskih podatkov je prikazana razširjenost 78 GRT v Sloveniji ter njihova pojavnost po fitogeografskih območjih, nadmorskih višinah in ekoloških gradientih. Prikazana je vrstna pestrost, rastiščne značilnosti, klimatske razmere, produktivnost rastišč in ogroženost zaradi vremenskih in biotskih motenj. Na osnovi analiz so izpostavljene tudi upravljavske smernice in tveganja za posamezne GRT. Prispevek služi kot metodološki okvir za nadaljnje podrobne predstavitve posameznih GRT, ki bodo objavljene v naslednjih številkah Gozdarskega vestnika.
Ključne besede: gozdni rastiščni tipi, ekološke značilnosti, vegetacija, vrstna pestrost, sonaravno gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2025; Ogledov: 712; Prenosov: 292
Celotno besedilo (759,50 KB) |
6. Delovanje, ekosistemska vloga in vpliv naravnih motenj na gozdove s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikov – pregledMatevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Naravne motnje so eni izmed osrednjih upravljalskih in znanstvenih izzivov, s katerimi se spoprijema gozdarska stroka. Njihova vloga se s povečevanjem vpliva podnebnih sprememb povečuje in spreminja. Namen preglednega članka je pripraviti strnjen in aktualiziran pregled znanstvenih dognanj, ki se nanašajo tako na vlogo in delovanje motenj v gozdnih ekosistemih kot tudi na pomen naravnih motenj z vidika upravljanja gozdnih ekosistemov in trajnostnega zagotavljanja vseh funkcij gozdov. Članek vsebuje pregled aktualnih raziskovalnih izsledkov in razvoja razumevanja delovanja in vloge naravnih motenj ter pregled raziskovalnih rezultatov s področja preučevanja različnih tipov motenj s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikih.
Ključne besede: naravne motnje, režimi naravnih motenj, dejavniki naravnih motenj, vetrolom, podlubniki, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2025; Ogledov: 1772; Prenosov: 767
Celotno besedilo (1,44 MB) |
7. Tree species effects on SOC and soil microbial properties : case study from beech and spruce stands in Bohinj Valley, SloveniaPeter Horvat, Anton Govednik, Matija Klopčič, Marjetka Suhadolc, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Climate change and forest management strategies in Central Europe are driving the decline of spruce in forests, while beech is expected to expand its range. Beech is seen as a key species for converting spruce-dominated forests to mixed forests, aiming to improve forest resilience. The objective of our study was to examine the long-term effects of a spruce stand and a beech stand that transitioned from a conifer-dominated stand on soil organic carbon (SOC), microbial biomass and the abundance of total bacteria, archaea and fungi. In contrast to most other studies, we used a horizon-based soil sampling approach, which provides better insights into how changes in soil chemical properties influence microbial community composition, and consequently, microbial-based processes like C-sequestration. Composite soil samples from two depths, corresponding to the A horizon (approx. 0–10 cm) and the B horizon (approx. 10–20 cm), representing the entire shallow soil profile, were collected from a European beech (Fagus sylvatica L.) stand and a Norway spruce (Picea abies [L.] Karst.) stand sharing the same soil group on limestone and dolomite. In the top A horizon, the spruce stand exhibited significantly higher levels of total organic carbon (C), total nitrogen (N), dissolved organic C and dissolved N compared to the beech stand (11.5% vs. 9.0%; 0.63% vs. 0.52%; 15.3% vs. 9.5 mg C kg−1 dry soil; 2.9 vs. 1.6 mg N kg−1 dry soil; respectively). The beech stand had significantly higher base saturation (84.6%) in the A horizon compared to the spruce stand (43.6%), primarily due to increased levels of exchangeable Ca2+. The soil pH did not show statistically significant differences between the stands, indicating a strong buffering capacity of the soil and its slow response to changes in the composition of tree species in the stand. Microbial biomass C (MBC) in the A horizon was significantly higher in the spruce than in the beech stand (585 vs. 492 mg C kg−1 dry soil, respectively). While the abundance of bacteria and fungi did not differ significantly between the stands, a higher abundance of archaea was observed in the spruce compared to the beech stand. Total SOC stock in the entire soil profile (A and B horizons) was significantly lower in the beech than in the spruce stand (71.20 ± 3.08 t ha−1 and 85.35 ± 2.84 t ha−1, respectively), similar to the total MBC stock (0.42 ± 0.01 t ha−1 and 0.48 ± 0.02 t ha−1, respectively), with no significant differences observed in the B horizon. In conclusion, 20 years after the transition to a beech stand, significant differences in soil properties compared to spruce stand remain limited and confined to the A horizon. This reflects the gradual nature of changes driven by the litter input. The transition from a conifer-dominated to a beech-dominated stand leads to a reduction in SOC stocks. In comparison to beech-dominated stands, mixed forests-including both broadleaf and conifer species-may offer a promising strategy to mitigate SOC loss while enhancing forest resilience to climate change and natural disturbances.
Ključne besede: archaea, bacteria, carbon sequestration, fungi, microbial biomass, soil base saturation, SOC stock
Objavljeno v DiRROS: 18.02.2025; Ogledov: 645; Prenosov: 376
Celotno besedilo (585,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Naravne motnje na Bovškem – analiza vpliva naravnih motenj in vzrokov za njihovo pojavljanjeMatevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo analizirali strukturo poseka na Bovškem v obdobju 1995–2020 s poudarkom na sanitarnem poseku zaradi vetra in podlubnikov ter poskušali poiskati glavne dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pojavljanja vetrolomov in namnožitve podlubnikov. Pridobili smo podatke o količini in strukturi poseka za raziskovalno območje v obdobju 1995–2020 in podatke o šestindvajsetih lokacijah vetrolomov z znanim časom nastanka ter šestindvajsetih odsekih, poškodovanih zaradi podlubnikov. Podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne statistike, bivariatne analize in binarne logistične regresije. V raziskovalnem območju smo zaznali izrazito povečanje sanitarnega poseka po letu 2018. Glavna vzroka sanitarnih sečenj sta bila veter in podlubniki. Binarna logistična regresija je kot ključne dejavnike za pojav vetrolomov izpostavila kamnitost in prisotnost minulih motenj ter valovitega reliefa. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se vetrolomi pojavljajo predvsem v debeljakih z visoko lesno zalogo, ki rastejo na zmernih do strmih grebenih z južno ekspozicijo, imajo tesen ali vrzelast sklep in večji delež pomlajenih vrzeli. Binarna regresija je izpostavila tudi vpliv močnih jugozahodnih vetrov, ki prinašajo obilne padavine. Za pojav podlubnikov je binarna logistična regresija kot ključne dejavnike izpostavila količino lesne zaloge in delež iglavcev. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se podlubniki pogosteje pojavljajo v odsekih z valovitim reliefom in jugovzhodno ekspozicijo, večjim deležem mladovij in sestojev v obnovi ter manjšim deležem drogovnjakov. Analizirali smo tudi trend večanja sanitarnega poseka po koncu proučevanega obdobja 1995–2020.
Ključne besede: naravne motnje, vetrolom, podlubniki, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 892; Prenosov: 354
Celotno besedilo (718,84 KB) |
9. Raziskovanje možnosti prilagoditve trenutnega načina gospodarjenja z mešanimi gorskimi gozdovi za povečanje vezave ogljika v gozdovihSuzana Podvinšek, Hana Štraus, Matija Klopčič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozd ima pomembno vlogo pri blaženju vpliva podnebnih sprememb z zagotavljanjem ponora CO2 in skladiščenju ogljika (C). V raziskavi smo se osredotočili na dve ekosistemski storitvi gozdov: zagotavljanje lesa kot osnovne surovine in vezave C kot ekosistemska storitev blaženja (negativnih) vplivov podnebnih sprememb. Razvoj gozdov smo modelirali na dveh projektnih pilotnih območjih: na Pohorju in v Dinaridih. Simulacijo smo izvedli s populacijskim matričnim modelom SLOMATRIX, ki je sestavljen iz štirih glavnih modulov, od katerih vsak simulira enega od ključnih procesov v raznomernih gozdovih: vrast, naravno odmiranje, sečnjo oziroma antropogeno smrtnost in rast dreves. V okviru projekta smo v model dodali dodaten modul za izračun vezave C. Razvoj gozda je simuliran za pet drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst: jelko, bukev, smreko, druge iglavce in druge listavce. Simulirali smo trenutno gospodarjenje z gozdovi (scenarij BAU), scenarij brez aktivnega gospodarjenja (NOM) in z linearnim programiranjem iskali optimizirani scenarij COPT, pri katerem smo iskali način gospodarjenja, ki bo izkazoval največjo vezavo C v gozdovih v naslednjih sto letih. Pri scenarijih BAU in COPT smo kljub zelo majhnim razlikam v začetni debelinski strukturi gozdov zasledili razlike v debelinski strukturi in drevesni sestavi posekanih dreves in dva različna načina za maksimizacijo vezave C. Za prvi način, ki je bil simuliran v Dinaridih, je značilen manjši posek skupnega števila dreves z izrazitim poudarkom na poseku jelke, vendar so drevesa v povprečju večjih premerov kot pri scenariju BAU. Za drugi način, ki je bil simuliran na Pohorju, pa je značilen posek znatnega deleža tanjšega drevja s poudarkom na smreki in bukvi, kar se odraža v znatnem povečanju števila dreves velikih premerov. Domnevamo, da so razlike v pristopih k optimizaciji posledica različne produktivnosti rastišč in razlik v razmerjih počasi : srednje hitro : hitro rastočih dreves.
Ključne besede: sekvestracija ogljika, modeliranje razvoja gozdov, scenariji gospodarjenja z gozdovi, lesnoproizvodna funkcija
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 1787; Prenosov: 487
Celotno besedilo (717,78 KB) |
10. Tree and stand growth differ among soil classes in semi-natural forests in central EuropeAndrej Bončina, Matija Klopčič, Vasilije Trifković, Andrej Ficko, Primož Simončič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: We determined the size of differences in stand and tree growth in semi-natural forests with respect to 16 reference soil groups. The forest area of Slovenia (11.8 thousand km2) was used as the study area, and reference soil units were derived from the national soil map at a 1:25,000 scale consisting of 10,781 polygons with an average size of 117.95 ha. Stand growth was defined as periodic stand basal area increment, while the growth of Norway spruce, silver fir, Scots pine, European beech and sessile oak trees was estimated by the periodic diameter increment of 238,349 dominant trees on 67,061 permanent sampling plots. A linear fixed-effects model and linear mixed-effect models were used for studying stand and tree growth in different site, stand and tree conditions. The soil unit was the dummy variable with Dystric Cambisols set as the reference category. Soil contributed 4.3 % to the explained variability of basal area increment and 4–27 % to the explained variability of the diameter increment of the five tree species. Soil was a stronger driver of stand and tree growth than climate or topography. Stand and tree species production rate on soil units was in the interval of −28 % to +5 % and −47 % to +14 % of that on the reference soil unit, respectively. Stand growth was the highest on Eutric Gleysols and the lowest on Histosols, and tree species generally exhibited the highest and the lowest growth rates on different soil units. We suggest that soil should be considered in growth models and studied interrelatedly with climatic, site and stand variables.
Ključne besede: reference soil groups, FAO soil unit, natural forest, stand growth, tree growth
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 1530; Prenosov: 930
Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
