1. Delovanje, ekosistemska vloga in vpliv naravnih motenj na gozdove s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikov – pregledMatevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Naravne motnje so eni izmed osrednjih upravljalskih in znanstvenih izzivov, s katerimi se spoprijema gozdarska stroka. Njihova vloga se s povečevanjem vpliva podnebnih sprememb povečuje in spreminja. Namen preglednega članka je pripraviti strnjen in aktualiziran pregled znanstvenih dognanj, ki se nanašajo tako na vlogo in delovanje motenj v gozdnih ekosistemih kot tudi na pomen naravnih motenj z vidika upravljanja gozdnih ekosistemov in trajnostnega zagotavljanja vseh funkcij gozdov. Članek vsebuje pregled aktualnih raziskovalnih izsledkov in razvoja razumevanja delovanja in vloge naravnih motenj ter pregled raziskovalnih rezultatov s področja preučevanja različnih tipov motenj s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikih.
Ključne besede: naravne motnje, režimi naravnih motenj, dejavniki naravnih motenj, vetrolom, podlubniki, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2025; Ogledov: 1762; Prenosov: 762
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Naravne motnje na Bovškem – analiza vpliva naravnih motenj in vzrokov za njihovo pojavljanjeMatevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo analizirali strukturo poseka na Bovškem v obdobju 1995–2020 s poudarkom na sanitarnem poseku zaradi vetra in podlubnikov ter poskušali poiskati glavne dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pojavljanja vetrolomov in namnožitve podlubnikov. Pridobili smo podatke o količini in strukturi poseka za raziskovalno območje v obdobju 1995–2020 in podatke o šestindvajsetih lokacijah vetrolomov z znanim časom nastanka ter šestindvajsetih odsekih, poškodovanih zaradi podlubnikov. Podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne statistike, bivariatne analize in binarne logistične regresije. V raziskovalnem območju smo zaznali izrazito povečanje sanitarnega poseka po letu 2018. Glavna vzroka sanitarnih sečenj sta bila veter in podlubniki. Binarna logistična regresija je kot ključne dejavnike za pojav vetrolomov izpostavila kamnitost in prisotnost minulih motenj ter valovitega reliefa. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se vetrolomi pojavljajo predvsem v debeljakih z visoko lesno zalogo, ki rastejo na zmernih do strmih grebenih z južno ekspozicijo, imajo tesen ali vrzelast sklep in večji delež pomlajenih vrzeli. Binarna regresija je izpostavila tudi vpliv močnih jugozahodnih vetrov, ki prinašajo obilne padavine. Za pojav podlubnikov je binarna logistična regresija kot ključne dejavnike izpostavila količino lesne zaloge in delež iglavcev. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se podlubniki pogosteje pojavljajo v odsekih z valovitim reliefom in jugovzhodno ekspozicijo, večjim deležem mladovij in sestojev v obnovi ter manjšim deležem drogovnjakov. Analizirali smo tudi trend večanja sanitarnega poseka po koncu proučevanega obdobja 1995–2020.
Ključne besede: naravne motnje, vetrolom, podlubniki, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 890; Prenosov: 353
Celotno besedilo (718,84 KB) |
3. |
4. Can we use dendrogeomorphology for the spatial and temporal analysis of less intensive mass movement processes?: Acase study of three debris flows in NW and W SloveniaMatevž Konjar, Tom Levanič, Thomas Andrew Nagel, Milan Kobal, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Debris flows can transport large amounts of material and therefore present a significant threat to infrastructure and human life. In this research, we used tree-ring width analyses to quantify the response of trees to three debris flow events in NW Slovenia (Javoršček, Srpenica) and W Slovenia (Nikova) for which we know the time of origin. We attempted to date these and similar tree responses in the past and compared the patterns between different tree species. Altogether, we sampled 147 trees across a range of tree species (Fagus sylvatica, Pinus sylvestris, Fraxinus excelsior, Fraxinus ornus, Acer pseudoplatanus, Picea abies, Juglans regia, Acer campestre, Tilia cordata and Ostrya carpinifolia), including reference trees that were outside the debris flow fan. For 91 trees, we constructed tree-ring chronologies and used pointer-year analysis to identify years that had abnormal growth. For the remaining trees (mostly Ostrya carpinifolia, Tilia cordata and Acer pseudoplatanus), we either could not accurately distinguish tree rings or two samples from a single tree showed significantly different growth patterns. The growth patterns of Fagus sylvatica and Picea abies following debris flow events showed a weak response at the Javoršček site and no clear responses at the other two sites. Tree species responded similarly at the same locations. Due to the lack of a clear response pattern, we were not able to reconstruct past debris flows.
Ključne besede: debris flows, tree rings, dendrogeomorphology, slope processes
Objavljeno v DiRROS: 30.03.2021; Ogledov: 5512; Prenosov: 3113
Celotno besedilo (6,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
