Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Mateja Lorber) .

1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba intervencij za zagotavljanje oskrbe, osredotočene na osebo, pri pacientih s srčno-žilnimi boleznimi : sistematični pregled
Adrijana Svenšek, Lucija Gosak, Gregor Štiglic, Mateja Lorber, 2026, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Oskrba, osredotočena na osebo, je pristop, ki postavlja pacienta v središče obravnave in predstavlja pomemben element pri preprečevanju kroničnih bolezni. Namen raziskave je bil opredeliti najpogostejše intervencije oskrbe, osredotočene na osebo, pri pacientih s srčno-žilnimi boleznimi.Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate (EBSCO), MEDLINE in Web of Science. Vključeni so bili članki, ki so obravnavali populacijo, starejšo od 18 let, ki so vključevali intervencijo v skladu z načeli oskrbe, osredotočene na osebo. Da bi ovrednotili moč in zanesljivost dokazov, smo kakovost raziskav ocenili s kontrolnim seznamom kritične presoje Joanna Briggs Institute in hierarhijo dokazov. Rezultati: Od 254 zadetkov smo v končno analizo vključili 11 raziskav. Osem jih je bilo uvrščenih v nivo 2 (randomizirane klinične raziskave), tri pa v nivo 5 (opazovalne raziskave). Večina je vključevala več kot 100 udeležencev, trajanje intervencij pa je segalo od šest tednov do dveh let. Učinki so bili heterogeni: nekatere raziskave so pokazale izboljšanje nadzora krvnega tlaka in lipidov, zmanjšanje dejavnikov tveganja, večjo samoučinkovitost in hitrejšo vrnitev k delu, druge pa niso potrdile pomembnih razlik med skupinami.Diskusija in zaključek: Oskrba, osredotočena na osebo, je obetaven pristop za izboljšanje samoobvladovanja in življenjskega sloga pacientov s srčno-žilnimi boleznimi. V slovenskem prostoru tovrstnih raziskav še ni, zato so potrebne nadaljnje raziskave
Ključne besede: vključevanje pacientov, samoobladovanje bolezni, življenjski slog, potek okužbeintervencije, kronične bolezni, kakovost življenja
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 205; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (310,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Potrebe svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave : kvalitativna raziskava
Klavdija Potočnik, Janez Ravnik, Mateja Lorber, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Ugotavljanje potreb svojcev je pristop skrbi, usmerjene k družini, s končnim ciljem aktivne vloge pacientov in svojcev pri doseganju ravni zdravja. Namen raziskave je bil ugotoviti potrebe svojcev pacientov, ki so bili hospitalizirani zaradi nezgodne poškodbe glave. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Za pridobitev podatkov je bil uporabljen delno strukturiran intervju s svojci hospitaliziranih pacientov v začetku zdravljenja ter pred odpustom iz bolnišnice. V raziskavo je bilo vključenih deset svojcev pacientov, ki so utrpeli nezgodno poškodbo glave. Podatki so bili analizirani s pomočjo vsebinske analize. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da imajo svojci pacientov z nezgodno poškodbo glave različne potrebe, ki se v času hospitalizacije spreminjajo. Kot glavni so izpostavili potrebo po informacijah in potrebo po podpori. Obe sta prisotni v obdobju celotne hospitalizacije, kljub temu pa pride do manjših sprememb v dejavnikih, ki ju opredeljujejo. Na začetku hospitalizacije je prisotna še potreba po soočenju, ki se izraža skozi različne faze, kot so šok, zanikanje, pogajanje, jeza, žalost in strah. Ob zaključku hospitalizacije pa se izrazita še potreba po (ne)gotovosti in potreba po napredku. Diskusija in zaključek: Ugotovljene so bile najpomembnejše potrebe svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave. Glede na ugotovitve bi bilo za optimalno zadovoljevanje potreb treba opolnomočiti zdravstveno osebje predvsem na področju zgodnje prepoznave potreb, komunikacije in sprejemanja svojca kot enakovrednega partnerja pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene nege.
Ključne besede: intervju, podpora, družina, medicinske sestre, podpora, komunikacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 494; Prenosov: 292
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Acceptance and perceptions of old age and aging
Mateja Lorber, 2019, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: nurses, nursing care, health care, Slovenia, acceptance, elderly, older people, aging, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 551; Prenosov: 275
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
A healthy work environment : care for the well-being and health of employees in nursing
Mateja Lorber, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: health of employees, healthy work environment, nursing
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 396; Prenosov: 1078
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Kakovost problemov, obravnavanih pri problemskem učenju : ocena študentov zdravstvene nege
Vida Gönc, Mateja Lorber, Jasmina Nerat, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Z vpeljavo problemskega učenja se je spremenil kontekst učenja. Z uporabo kakovostnih problemov v okviru problemskega učenja se spodbuja kritično mišljenje, skupinske interakcije, uporaba teorije v praksi. Namen raziskave je bil ugotoviti oceno študentov zdravstvene nege glede kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja. Metode: Uporabljeno je bilo kvantitativno neeksperimentalno raziskovanje, podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 196 študentov zdravstvene nege. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika, t-test in korelacijska analiza. Statistično značilnost smo preverjali na ravni 5% tveganja. Rezultati: Povprečne ocene vseh trditev, ki so se nanašale na oceno kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja, so bile visoke ( > 4 od 5). Glede na način študija zdravstvene nege (redni, izredni študij) (t = %1,333, p = 0,558) in spol (t = 0,236, p = 0,354) ne prihaja do razlik v oceni kakovosti obravnavanih problemov. Ugotovljene so bile razlike v oceni kakovosti obravnavanih problemov glede na zaposlenost v zdravstvu (t = 2,109, p = 0,04) ter pozitivna šibka povezanost (r = 0,190, p = 0,002) med starostjo in oceno kakovosti obravnavanih problemov. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže visoko oceno kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja, s čimer se pri študentih spodbuja samousmerjeno učenje, povečuje zanimanje za učno enoto in izboljšujejo motivacija za delo, komunikacijske spretnosti ter kritično razmišljanje. Nadaljnje raziskave bi bilo smiselno usmeriti v spremljanje vpliva problemskega učenja na učne izide ter uvedbo problemskega učenja v vse učne enote v okviru študija zdravstvene nege.
Ključne besede: zdravstvena nega, evalvacija, problemi, študenti
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 393; Prenosov: 268
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s problemskim učenjem
Vida Gönc, Mateja Lorber, Jasmina Nerat, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Problemsko učenje predstavlja premik v izobraževalni paradigmi, saj predstavlja na posameznika usmerjeno učenje, ki spodbuja razvijanje samostojnosti, znanj, spretnosti in lastnosti, potrebnih za delovanje v zdravstveni negi. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo študentov rednega in izrednega študija zdravstvene nege s problemskim učenjem. Metode: Uporabljeno je bilo kvantitativno neeksperimentalno raziskovanje, podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 196 študentov zdravstvene nege. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika, t-test in korelacijska analiza. Statistično značilnost smo preverjali na ravni 5% tveganja. Rezultati: Povprečne ocene vseh trditev, ki so se nanašale na zadovoljstvo študentov s problemskim učenjem, so bile zelo visoke (> 4 od 5). Glede na način študija zdravstvene nege (t = -0,818, p = 0,414) in spol (t = -0,002, p = 0,998) ne prihaja do razlik v oceni glede zadovoljstva s problemskim učenjem, vendar se je pokazal pozitiven vpliv delovnih izkušenj pri študentih izrednega študija, zaposlenih v zdravstvu. Ugotovljena je bila povezanost med starostjo študentov in zadovoljstvom s problemskim učenjem (r = 0,198, p = 0,006). Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže, da problemsko učenje pri študentih zdravstvene nege izboljšuje motivacijo za delo ter spodbuja tako samostojen študij kot delo v skupinah. Nadaljnje raziskave bi bilo potrebno usmeriti na problemsko učenje v klinični praksi in aplikacijo teoretičnih znanj v klinično okolje.
Ključne besede: problemsko zasnovan študij, učenje, evalvacija, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 372; Prenosov: 131
URL Povezava na datoteko

7.
The importance of monitoring nurses' workplace satisfaction of nurses for the well-being of all employees in nursing
Mateja Lorber, Sonja Treven, Damijan Mumel, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Introduction: Work is an important constituent of an individual%s life since the experience of work influences well-being and health. The well-being of employees is an important issue in the work environment. The aim was to examine the relationship between satisfaction in the workplace and the well-being of employees in nursing. Methods: Quantitative research based on a cross-sectional study was used, with 640 employees in nursing from eight Slovenian hospitals participating in the study. A structured survey questionnaire was administered. The relationship between psychological well-being and workplace satisfaction was analysed with correlation and linear regression analysis. Results: The workplace satisfaction (x = 3.69, s = 1.13) and well-being ( x=161.27, s = 55.19) of employees in nursing are at a middle level. With the correlation analysis we established that well-being statistically significantly correlates with workplace satisfaction (r = 0.611, p < 0.001). Workplace satisfaction explains 42 % of the total variability of well-being of employees in nursing. Discussion and conclusion: It is necessary for every health care organization to take care of its employees' workplace satisfaction and well-being. Health care organizations can be successful and achieve their organisational objectives if their employees are satisfied with their work and have a high level of well-being.
Ključne besede: nurses, well-being, satisfaction, work
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 342; Prenosov: 121
URL Povezava na datoteko

8.
Factors affecting nurses' organizational commitment
Mateja Lorber, Brigita Skela-Savič, 2014, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Introduction: Commitment to an organization can be described as employee's belief in the goals of the organization and determination to remain a part of the organization. The aim of the study was to establish the level of nurses' commitment and to identify the factors affecting the commitment. Methods: 5.4 % of the total nursing population in Slovenian hospitals participated in the study. The questionnaire that was employed included statements related to leadership style, interpersonal relationship, organizational support, nurses' job satisfaction and commitment. The statistical analysis included the correlation analysis, ANOVA analysis and multivariate regression analysis. Results: Leaders in nursing are statistically significantly (F = 41.588, p < 0.001) more committed to an organization than other nurses. There is a positive correlation between nurses' commitment, job satisfaction, interpersonal relationship, organizational support and leadership style. With multivariate regression analysis, 78 % of total variability of nurses' commitment can be explained with interpersonal relationship, job satisfaction, organizational support and leadership style. Discussion and conclusion: Employees' commitment and job satisfaction correlate with quality, performance of hospitals and their competitiveness. The responsibility of managers and leaders in nursing is also to consider and direct people in the field of commitment and not only to provide quality services. It is recommended that once a year the managers survey the satisfaction and commitment of all employees.
Ključne besede: hospitals, nurses, job, satisfaction
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 404; Prenosov: 222
URL Povezava na datoteko

9.
Vpliv bioloških zdravil na kakovost življenja bolnikov z revmatološkim obolenjem
Mojca Dobnik, Mateja Lorber, Artur Pahor, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Veliko ljudi, ki obolevajo za revmatičnimi boleznimi, ima pogoste in hude bolečine, zato je zelo pomembno učinkovito in hitro obvladovanje le-teh. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali kronična bolečina vpliva na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti in kakovost življenja bolnikov z revmatološkim obolenjem. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V raziskavi je sodelovalo 30 % naključno izbranih bolnikov (n = 90), ki so bili zdravljeni z biološkimi zdravili na Oddelku za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letu 2011. Pridobljene samoocene v letu 2011 smo primerjali z samoocenami sodelujočih bolnikov, pridobljenimi že pred začetkom zdravljenja z biološkimi zdravili. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik Promis HAQ, tj. vprašalnik za pridobitev samoocene opravilnih zmožnosti, bolečine in kakovosti življenja bolnikov z revmatološkim obolenjem. Cronbach alfa uporabljenega vprašalnika je bil 0,950. Za obdelavo podatkov je bil uporabljen računalniški program SPSS 20.0. Uporabljena je bila deskriptivna statistika, t-test za ugotavljanje statistično pomembnih razlik med spremenljivkami ter linearna regresijska analiza, s katero smo ugotavljali vpliv neodvisne spremenljivke na proučevano odvisno spremenljivko. Rezultati: Bolniki imajo, kljub sicer pomembnemu izboljšanju po zdravljenju z biološkimi zdravili, največ težav na področju opravljanja gospodinjskih del (x = 2,58, s = 0,810), prehranjevanja (x = 2,34,s = 0,683), gibanja (x =2,189, s = 0,735) in izvajanja osebne higiene (x = 2,20, s = 0,705). Po zdravljenju z biološkimi zdravili se je pri bolnikih stopnja bolečine statistično pomembno zmanjšala (t = 9,177, p < 0,001), izvajanje vsakodnevnih dejavnosti se je izboljšalo (t = 15,148, p < 0,001), prav tako se je izboljšala kakovost življenja (t = 9,339, p < 0,001). Bolečina ima statistično pomemben vpliv (ß = 8,554, p < 0,001) na kakovost življenja bolnikov. Diskusija in zaključek: Kot smo ugotovili, je bolečina prevladujoč dejavnik, ki bolnike z revmatološkim obolenjem omejuje pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti in vpliva na kakovost njihovega življenja. Zaradi tega je poleg zgodnjega odkrivanja revmatičnih bolezni in obvladovanja bolečine zelo pomembno tudi zdravstvenovzgojno delovanje medicinskih sester.
Ključne besede: kronična bolečina, življenjske aktivnosti, izboljšanje aktivnosti
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 417; Prenosov: 0

10.
Kajenje v povezavi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo
Marinka Župec, Mateja Lorber, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Pri prenehanju kajenja kot prevladujočem dejavniku tveganja in zgodnjem odkrivanju kronične obstruktivne pljučne bolezni ima medicinska sestra pomembno vlogo. Namen raziskave je bil z meritvijo forsiranega ekspiratornega volumna v prvi sekundi (FEV1) oceniti vpliv kajenja na meritve pljučne funkcije. Metode: Izvedena je bila retrospektivna analiza. Analizirani so bili podatki meritev parametrov spirometrije 100 preiskovancev, ki so spirometrijo opravili v Respiratornem laboratoriju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letih 2009 in 2010. Podatki so bili obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS 19.0. Uporabljena je bila deskriptivna statistika ter multipla regresijska analiza, s katero smo ugotavljali vpliv neodvisnih spremenljivk na proučevano odvisno spremenljivko. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se povprečne vrednosti FEV1 kadilcev, ki kadijo več kot 25 let (starih od 46 do 50 let), izrazito znižajo, in sicer na 73 % norme.Ob nadaljevanju kajenja (kajenje več kot 45 let, starost od 61 do 70 let), se FEV1 zniža na samo 63 % norme. Na podlagi regresijske analize je bilo ugotovljeno, da obdobje kajenja več kot dvajset cigaret dnevno statistično pomembno (ß = 0,636, p < 0,001) vpliva na vrednosti FEV1. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže trend nižanja FEV1 v skladu z obdobjem kajenja in ob kajenju več kot dvajset cigaret dnevno. Ker je kajenje prevladujoč dejavnik tveganja za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni je pomembno izpostaviti odvajanje od kajenja, zgodnje odkrivanje kronične obstruktivne pljučne bolezni, sodelovanje pri zdravljenju ter vlogo medicinke sestre kot izvajalke preiskave spirometrije ter zdravstvene vzgojiteljice.
Ključne besede: kronična obstruktivna pljučna bolezen, KOPB, kajenje, spirometrija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 403; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh