1. Poročilo o posodobljenem vrednotenju stanja morskega okolja skladno z Morsko direktivo, Sklepom 848/2017, Uredbo o izvajanju Sklepa (EU) in smernicami Evropske komisije : zaključno poročilo, Končna posodobitev vrednotenja za D1, D2, D6 in D7Domen Trkov, Branko Čermelj, Ana Fortič, Janja Francé, Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Martina Orlando-Bonaca, Boris Petelin, Martin Vodopivec, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Okvirna direktiva o morski strategiji, deskriptorji kakovosti, vrednotenje stanja morskega okolja, morska biološka raznovrstnost, poročila
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (7,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Species loss and decline in taxonomic diversity of macroalgae in the Gulf of Trieste (Northern Adriatic sea) over the last six decadesAnnalisa Falace, Giuseppina Alongi, Martina Orlando-Bonaca, Stanislao Bevilacqua, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: β-diversity, global change, marine biodiversity, taxonomic distinctness, Mediterranean Sea
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,87 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vrednotenje pritiskov in vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Debeli rtič, s poudarkom na območju podvodnega grebena : zaključno poročiloAna Fortič, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morska biologija, vplivi, Krajinski park Debeli rtič, morski ekosistemi, morska biodiverziteta, morska biološka raznovrstnost, poročila
Objavljeno v DiRROS: 06.11.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Zaključno poročilo o izvajanju monitoringa bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja morja v 2023 : [zaključno poročilo]Martina Orlando-Bonaca, Borut Mavrič, Valentina Pitacco, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morska biologija, monitoring ekološkega stanja morja, fitoplankton, bentoški nevretenčarji, morski ekosistemi, morska biodiverziteta, morska biološka raznovrstnost, makroalge, poročila
Objavljeno v DiRROS: 05.11.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 26
Celotno besedilo (844,15 KB) |
5. Dasysiphoniaadriatica sp. nov. (Delesseriaceae, Rhodophyta), a new red algal species from the North Adriatic Sea (Mediterranean Sea)Marion Adelheid Wolf, Katia Sciuto, Alessandro Buosi, Martina Orlando-Bonaca, Ana Fortič, Adriano Sfriso, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Dasysiphonia is a genus of the family Delesseriaceae (Rhodophyta) including 9 taxonomically accepted species, among which only the non-indigenous Dasysiphonia japonica has been documented from the Adriatic Sea (Mediterranean). This invasive spe-cies is native to Hokkaido Island (Japan) and was introduced to Europe and the Mediterranean Sea through imports of the com-mercial Pacific oyster Magallana gigas. In this study, we describe a new species belonging to the genus Dasysiphonia, collected in the Mediterranean Sea. This new taxon was sampled in Slovenian coastal waters; its thalli were analysed using both molecular and morphological approaches and it was compared with the other known species. Moreover, samples of the invasive D. japonicawere collected from different Venice Lagoon (Italy) sites and used for comparison with the new taxon. The phylogenetic recon-struction, based on the plastid rbcL gene, clearly distinguished the new Slovenian entity from all the known Dasysiphonia species, including the ones recently transferred from the sister genus Dasya. These results indicate that the Slovenian samples represent a new species, hereby named Dasysiphonia adriatica sp. nov.
Ključne besede: new macroalgal species, rbcL, North Adriatic Sea, Mediterranean Sea
Objavljeno v DiRROS: 26.09.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 221
Celotno besedilo (2,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 804; Prenosov: 649
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 516
Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Raziskave ribjih združb v akvatoriju Krajinskega parka Strunjan : zaključno poročilo 2015Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Jernej Uhan, Tihomir Makovec, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Javni zavod Krajinski park Strunjan (v nadaljevanju KPS) je v okviru projekta Sustainable management of artisanal fisheries in the Strunjan Nature Reserve načrtoval projektne aktivnosti, ki jih je zaupal v izvedbo strokovnjakom iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Te aktivnosti so:
a) priprava srečanja s profesionalnimi ribiči, ki sodelujejo pri projektu in seznanitev z ribjo biodiverziteto na območju KPS,
b) predstavitev izsledkov primerjalne študije skupnosti ribičev, ki sodelujejo na projektu ter izvedencem ribiške stroke in
c) predstavitev izsledkov primerjalne študije na znanstvenih in strokovnih srečanjih.
d) analiza ribjega ulova, pridobljenega z načrtnim izlovom v akvatoriju KPS in pred njim, primerjava dobljenih podatkov s podatki opazovalnih cenzusev z namenom ugotavljanja rezidenčnosti posameznih vrst,
e) izvajanje opazovalnega cenzusa za popisovanje obrežne ribje favne in opredelitev gostote ribjih vrst v danem okolju (popis obrežne ribje favne in pridobitev naslednjih podatkov. Seznam vrst, gostoto vrst, podatke o življenjskem okolju določenih vrst,
f) Dopolnitev seznama ribjih vrst znotraj zavarovanega območja in v neposredni bližini s primerjavo podatkov o rezidentnih, tranzicijskih, rednih in naključnih vrstah.
Pričujoče poročilo obravnava vse zgoraj navedene točke, razen točk a, b in c, ki se nanašajo na predavanja za ribiče v smislu popisovanja ribje združbe v akvatoriju KPS predstavitve rezultatov ribičem in izvedencem.
Ključne besede: ekologija, morje, habitatni tipi, biocenoze, ribe, ribolov, Krajinski park Strunjan, paralelni transekti, ribištvo, vertikalni transekti, obalno morje, zavarovana morska območja, biodiverziteta
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 453
Celotno besedilo (12,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Report of the JRCʹs Descriptor 1 workshop to support the review of the Commission Decision 2010/477/EU concerning MSFD criteria for assessing Good Environmental Status : JRC technical reportsL. Avellan, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, 2016, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: The MSFD workshop on biodiversity (MSFD D1), held in Ispra JRC (7th-9th of September 2015) aimed to provide clear proposals and conclusions on some of the outstanding issues identified in the D1 review process and included in the review manual (D1 review version, May 2015: https://circabc.europa.eu/w/browse/46d2b7ba-d2fd-4b3c-9eaf-18c7cb702b53) in support to the review of Commission Decision 2010/477/EU. This report is complementing the Commission Decision 2010/477/EU review manual (JRC96521) and presents the result of the scientific and technical review concluding phase 1 of the review of the Commission Decision 2010/477/EU in relation to Descriptor 1. The review has been carried out by the EC JRC together with experts nominated by EU Member States, and has considered contributions from the GES Working Group in accordance with the roadmap set out in the MSFD implementation strategy (agreed on at the 11th CIS MSCG meeting).
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 1355
Celotno besedilo (1,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Environmental Quality in the Adriatic Ionian Region. Threat to Coastal and Marine Biodiversity : overview and Case Study for IPA Adriatic Balmas and Speedy ProjectsBranko Čermelj, Martina Orlando-Bonaca, Ana Rotter, Boris Petelin, 2016, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: The Environmental Quality is the third thematic pillar of the EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region (EUSAIR). The coordinators are Slovenia and Bosnia Herzegovina. The specific objectives of this pillar(EC 2014) (EC, 2014) are:
• to ensure a good ecological and environmental status of the coastal and marine environment by 2020 in line with the relevant EU directives (principally Water Framework Directive (WFD) and Marine Strategy Framework Directive (MSFD)) and the ecosystem approach of the Barcelona Convention;
• to contribute to the goal of the EU Biodiversity Strategy to halt the loss of biodiversity and the degradation of ecosystem services in the EU by 2020, and restore them in so far as feasible, by addressing threats to marine and terrestrial biodiversity; and
• to improve waste management by reducing waste flows to the sea, and to reduce nutrient flows and other pollutants to the rivers and the sea.
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2024; Ogledov: 249; Prenosov: 3987
Celotno besedilo (2,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
