1. Outcome of MRI-guided vacuum-assisted breast biopsy - initial experience at Institute of Oncology Ljubljana, SloveniaMarta Zebič, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Miha Čavlek, Gašper Podobnik, Marko Snoj, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Like all breast imaging modalities MRI has limited specificity and the positive predictive value for lesions detected by MRI alone ranges between 15 and 50%. MRI guided procedures (needle biopsy, presurgical localisation) are mandatory for suspicious findings visible only at MRI, with potential influence on therapeutic decision. The aim of this retrospective study was to evaluate our initial clinical experience with MRI-guided vacuum-assisted breast biopsy as an alternative to surgical excision and to investigate the outcome of MRI-guided breast biopsy as a function of the MRI features of the lesions. Patients and methods. In 14 women (median age 51 zears) with 14 MRI-detected lesions, MRI-guided vacuum-assisted breast biopsy was performed. We evaluated the MRI findings that led to biopsy and we investigated the core and postoperative histology results and follow-up data. Results. The biopsy was technically successful in 14 (93%) of 15 women. Of 14 biopsies in 14 women, core histology revealed 6 malignant (6/14, 43%), 6 benign (6/14, 43%) and 2 high-risk (2/14, 14%) lesions. Among the 6 cancer 3 were invasive and 3 were ductal carcinoma in situ (DCIS). The probability of malignancy in our experience was higher for non-mass lesion type and for washout and plateau kinetics. Conclusions. Our initial experience confirms that MRI-guided vacuum-assisted biopsy is fast, safe and accurate alternative to surgical biopsy for breast lesions detected at MRI only.
Objavljeno v DiRROS: 21.03.2024; Ogledov: 490; Prenosov: 145
 Celotno besedilo (617,87 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Bolečina pri mamografijiZvonko Krajnc, Brigita Hudales, Andreja Kokot, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Elizabeta Jokan, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Bolečina pri mamografiji je neprijetrna čutnaa in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali možno okvaro tkiva. Nanjo vplivajo različni dejavniki. Metode. Pri preiskovankah, ki so na Onkološkem inštitutu in po vsejSloveniji opravile mamografijo, smo naredili anketno raziskavo o bolečini pri tej preiskavi. Rezultati. Asimptomatske preiskovanke občutijo manjšo jakost bolečine kot simptomatske. `lečina preiskovank v Sloveniji ne zaužije premedikacije pred mamografijo. Zaključki. Informiranje preiskovank o poteku preiskave in vnaprejšne pričakovanje bolečine je pomembno pri zmanjševanju bolečine. velik vpliv na občutenje bolečine ima tudi radiološki inženir, ki jepo mnenju preiskovank pomembno vplival na zmanjševanje bolečine pri mamografiji.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 517; Prenosov: 150
Celotno besedilo (746,54 KB) |
9. Rentgenska in ultrazvočna anatomija dojkeMaja Marolt-Mušič, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Simona Jereb, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Mlečna žleza je parna žleza, ki ima modificirane značilnosti žleze znojnice in se razvije v podkožnem tkivu zgornje sprednje strani prsnega koša.Skupaj s kožo jo imenujemo dojka. Zaključki. V mamografskem izvidu ni pomembno, da natančno opredelimo, kakšne strukturne spremembe so v dojki prisotne, saj te predstavljajo histološko opredelitev. Pomembno je, da v izvidu opišemo, kako gosta je struktura dojke in s tem klinika opozorimo, s kakšno verjetnostjo smo izključili patološke spremembe v smislu malignega obolenja. Pri UZ preiskavi je pomemben standarden položaj preiskovanke, kar omogoča ponovljivost preiskave. Pregledovati moramo vse dele dojke, paziti moramo, da ne izpustimo določenega predela. Pomembno je, da v izvidu označimo lego lezije: kvadrant, ura in oddaljenost od mamile.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 651; Prenosov: 166
Celotno besedilo (572,41 KB) |
10. Presejanje za odkrivanje raka dojkKristijana Hertl, Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Maja Marolt-Mušič, Simona Jereb, Miha Čavlek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Rak dojk (RD) je zaradi visoke incidence v razvitem svetu in v Sloveniji velik zdravstveni in ekonomski problem. Redno mamografsko pregledovanje asimptomatskih žensk (presejanje oz. screening), starih 50-69 let dolgoročno zmanjša umrljivost za RD, ker odkrije raka v zgodnejši fazi. V Sloveniji presejanje ni organizirano tako kot v nekaterih evropskih državah, ampak je oportunistično, ko ženske preventivno prihajajo v centre za bolezni dojk (CBD) na pregled po priporočilu zdravnika ali po lastni želji. Za kakovost delovanja centri nimajo enotnih državnih smernic in nad njihovim delovanjem ni nadzora. Zaključki. Uspešnost presejanja je odvisna od izbora skupine primerne starosti, udeležbe, intervala med posameznimi krogi presejanja, števila projekcij, dvojnega odčitovanja, kontrole kakovosti ter rednega beleženja in analize doseženih rezultatov. Glavne pomanjkljivosti presejanja so napačno pozitivni in napačno negativni izvidi, izpostavljenost ionizirajočem sevanju ter prediagnosticiranost.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 579; Prenosov: 190
Celotno besedilo (639,35 KB) |
