1. Izbira tehnologije strojne sečnje in spravila lesa na strmih terenihLuka Pajek, Janez Krč, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi potrebe po vse večji humanizaciji dela in vsesplošnem pomanjkanju delavcev, se povečuje delež strojne sečnje in spravila lesa tudi na strmih terenih. Analizirali smo možnost uporabe različnih tehnoloških rešitev za delo na strmih terenih. Nabor in vrednotenje tehnoloških rešitev smo povzeli po nemški raziskavi (Findeisen, 2008). Na podlagi primerjave razpoložljivih modelov tehnoloških rešitev smo v prvi fazi izmed 19 izbrali pet modelov: 1) stroj za sečnjo in zgibni polprikoličar, 2) stroj za sečnjo z gosenicami in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, 3) model z motorno žago, strojem za sečnjo z gosenicami in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, 4) model v kombinaciji žičnice in motorne žage ter 5) sedlasti traktor s procesorsko glavo. Dodali smo še model 6) model z motorno žago, strojem za sečnjo z vitlom za povečanje oprijema in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, ker je bil v preteklosti že uporabljen na izbranem delovišču. Glede na razmere na konkretnem delovišču smo izbranim modelom prve faze ocenili njihovo primernost po treh vidikih (ergonomski, okoljski in ekonomski). Za izbrane modele smo izračunali strošek dela, kjer smo upoštevali popravke cene dela, ki izhajajo iz razmer za izvedbo del na delovišču. Rezultati so pokazali, da je za analizirano delovišče najprimernejši model 6, ki omogoča sečnjo debelih dreves na velikih naklonih in izvedbo del na vsej površini delovišča. Medsebojna primerjava različnih tehnoloških rešitev in posledično izbor najbolj primernega tehnološkega modela v danih razmerah je sicer pilotna, a jo ocenjujemo kot koristno pomoč pri načrtnem in uspešnem uvajanju sodobnih tehnologij v slovensko gozdarstvo.
Ključne besede: strojna sečnja, spravilo lesa, vitel za povečanje oprijema, strmi tereni, ergonomski vpliv, okoljski vpliv
Objavljeno v DiRROS: 17.12.2025; Ogledov: 198; Prenosov: 77
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
2. Ponazoritev metodološke kompleksnosti uvajanja LCA v načrtovalsko prakso na primeru Smernic za nizkoogljične stavbe slovenskih stanovanjskih skladovDavid Božiček, Jaka Potočnik, Luka Pajek, Mitja Košir, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nova Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) uvaja vrednotenje vseživljenjskega ogljičnega odtisa stavb v načrtovalsko prakso. Kot orodje za izračun ogljičnega odtisa stavb je predvidena metoda ocenjevanja življenjskega cikla (LCA). Stavbe so kompleksni sistemi z dolgo življenjsko dobo, sestavljeni iz množice različnih gradbenih proizvodov. Uporaba metode LCA zato zahteva strukturiran pristop, celovito definicijo robnih pogojev in scenarijev izračuna ter podatke, s katerimi določamo okoljski odtis v različnih fazah življenjskega cikla stavb. V članku je predstavljena vsebina Smernic za nizkoogljične stavbe slovenskih stanovanjskih skladov (smernice SSS). Predstavitev smernic služi kot izhodišče za razumevanje metodologije LCA in ključnih elementov, ki so zahtevani za harmonizirano vrednotenje ogljičnega odtisa stavb. V nadaljevanju je predstavljena primerjava metodoloških karakteristik izbranih nacionalnih metod in okvira Level(s) z metodo v smernicah SSS. To omogoča diskusijo o prihajajočih izzivih in tveganjih povezanih z uvajanjem LCA v načrtovalsko prakso in obrazložitev, zakaj bo prihajajoča nacionalna metoda za Slovenijo imela drugačno zasnovo kot v smernicah SSS. V Sloveniji se moramo pripraviti na uvedbo LCA, sicer obstaja tveganje za preobremenitev projektantov in dvom o reprezentativnosti izračunov.
Ključne besede: LCA, ocenjevanje življenjskega cikla, ogljični odtis, ogljični odtis stavb, smernice za nizkoogljične stavbe
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 255
Celotno besedilo (4,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpliv uporabe gozdarske osebne varovalne opreme na psihofizične obremenitveLuka Pajek, Gregor Geršak, Anton Poje, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uporaba delovnim razmeram primerne osebne varovalne opreme lahko zmanjša težavnost dela in obremenitve gozdnega delavca. Z namenom ugotavljanja razlik med sistemi varovalnih oblačil (poletni, prehodni, zimski) smo izvedli laboratorijsko raziskavo na kolesnem ergometru. Uporabili smo 9 različnih merilnikov, s katerimi smo merili 8 različnih psihofizičnih kazalnikov. Raziskava je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med posameznimi sistemi oblačil, pri določenih kazalnikih. Vpliv upora ergometra (obremenitve) se je pokazal kot značilen pri meritvah vseh kazalnikov. Kljub izvedbi poskusa samo na eni osebi, rezultati prikazujejo uporabnost izbranih kazalnikov za meritve psihofizičnih obremenitev ter dokazujejo, da na obremenitve gozdnega delavca potencialno vpliva tudi uporaba varovalnih oblačil.
Ključne besede: gozdarska osebna varovalna oprema, psihofizične obremenitve, kolesni ergometer
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 2738; Prenosov: 1185
Celotno besedilo (1,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkoviteLuka Pajek, Tine Hauptman, Maja Jurc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Ključne besede: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 7221; Prenosov: 2385
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
