1. Poročilo o posodobljenem vrednotenju stanja morskega okolja skladno z Morsko direktivo, Sklepom 848/2017, Uredbo o izvajanju Sklepa (EU) in smernicami Evropske komisije : zaključno poročilo, Končna posodobitev vrednotenja za D1, D2, D6 in D7Domen Trkov, Branko Čermelj, Ana Fortič, Janja Francé, Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Martina Orlando-Bonaca, Boris Petelin, Martin Vodopivec, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Okvirna direktiva o morski strategiji, deskriptorji kakovosti, vrednotenje stanja morskega okolja, morska biološka raznovrstnost, poročila
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (7,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vrednotenje pritiskov in vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Debeli rtič, s poudarkom na območju podvodnega grebena : zaključno poročiloAna Fortič, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morska biologija, vplivi, Krajinski park Debeli rtič, morski ekosistemi, morska biodiverziteta, morska biološka raznovrstnost, poročila
Objavljeno v DiRROS: 06.11.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. On the presence of the less known arminid nudibranch Dermatobranchus rubidus (Gould, 1852) in the Adriatic SeaTea Knapič, Rino Stanić, Borut Mavrič, Lovrenc Lipej, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Two cases of the occurrence of the alien heterobranch species, Dermatobranchus rubidus (Gould, 1852) are reported for the Adriatic Sea. The first record originates from June 2019 from the island of Brač (Croatia, Middle Adriatic Sea), when a specimen was found during the collection of clams, while the second specimen was sighted at Fiesa (Gulf of Trieste, Northern Adriatic Sea) in October 2023, photographed on coarse sand bottom. These are the first records for the Adriatic Sea and indications of the possible establishment of this species in the Mediterranean Sea. Due to its cryptic behaviour and perhaps nocturnal habits, it is difficult to assess whether the species has been overlooked so far or whether it is extending its distribution in the Mediterranean.
Ključne besede: first Adriatic record, occurrence
Objavljeno v DiRROS: 06.11.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Diet of three cryptobenthic clingfish species and the factors influencing itDomen Trkov, Danijel Ivajnšič, Marcelo Kovačić, Lovrenc Lipej, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cryptobenthic fish are small benthic fish species that normally live in various hiding places. Due to their large numbers, they are very important for energy transfer to higher trophic levels. However, due to their small size and hidden lifestyle, knowledge about them and their ecology, including their diet, is still limited. Using a non-destructive method based on faecal pellets, we investigated the diet of three clingfish species, Lepadogaster lepadogaster, L. candolii, and Apletodon incognitus, in the shallow northern Adriatic Sea. To better understand the results, we studied the fauna of potential prey in the habitats of the fish studied and also took fish specimens to observe their behaviour in the laboratory. The three species feed predominantly on crustaceans, particularly amphipods, copepods, and decapods. The proportion of the different taxa in the diet depends on the species of clingfish, the size of the specimens, and the size of the prey. In addition, the behaviour of the fish, the home range of the specimens, and the availability of food played an important role. The presence of certain crustacean groups in the environment also determines the occurrence of clingfish of different species and sizes.
Ključne besede: cryptobenthic fish, clingfish species, diet, diet habits, non-destructive method, faecal pellets, crustaceans, northern Adriatic Sea
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 85
Celotno besedilo (738,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 804; Prenosov: 649
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 516
Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Raziskave ribjih združb v akvatoriju Krajinskega parka Strunjan : zaključno poročilo 2015Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Jernej Uhan, Tihomir Makovec, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Javni zavod Krajinski park Strunjan (v nadaljevanju KPS) je v okviru projekta Sustainable management of artisanal fisheries in the Strunjan Nature Reserve načrtoval projektne aktivnosti, ki jih je zaupal v izvedbo strokovnjakom iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Te aktivnosti so:
a) priprava srečanja s profesionalnimi ribiči, ki sodelujejo pri projektu in seznanitev z ribjo biodiverziteto na območju KPS,
b) predstavitev izsledkov primerjalne študije skupnosti ribičev, ki sodelujejo na projektu ter izvedencem ribiške stroke in
c) predstavitev izsledkov primerjalne študije na znanstvenih in strokovnih srečanjih.
d) analiza ribjega ulova, pridobljenega z načrtnim izlovom v akvatoriju KPS in pred njim, primerjava dobljenih podatkov s podatki opazovalnih cenzusev z namenom ugotavljanja rezidenčnosti posameznih vrst,
e) izvajanje opazovalnega cenzusa za popisovanje obrežne ribje favne in opredelitev gostote ribjih vrst v danem okolju (popis obrežne ribje favne in pridobitev naslednjih podatkov. Seznam vrst, gostoto vrst, podatke o življenjskem okolju določenih vrst,
f) Dopolnitev seznama ribjih vrst znotraj zavarovanega območja in v neposredni bližini s primerjavo podatkov o rezidentnih, tranzicijskih, rednih in naključnih vrstah.
Pričujoče poročilo obravnava vse zgoraj navedene točke, razen točk a, b in c, ki se nanašajo na predavanja za ribiče v smislu popisovanja ribje združbe v akvatoriju KPS predstavitve rezultatov ribičem in izvedencem.
Ključne besede: ekologija, morje, habitatni tipi, biocenoze, ribe, ribolov, Krajinski park Strunjan, paralelni transekti, ribištvo, vertikalni transekti, obalno morje, zavarovana morska območja, biodiverziteta
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 453
Celotno besedilo (12,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Terensko kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju : končno poročiloLovrenc Lipej, Borut Mavrič, Milijan Šiško, Domen Trkov, Martina Orlando-Bonaca, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Namen javnega naročila “Kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju” je pridobivanje kakovostnih podatkov o habitatnih tipih v sklopu Natura 2000 v slovenskem delu Jadranskega morja. V okviru naloge je bilo zastavljeno kartiranje habitatnih tipov HT 1110 (peščeno in detritno dno pravega obalnega pasu – sandbanks slightly covered with water all the time), HT 1120 (podmorski travnik s pozejdonko – Posidonia beds) in HT 1170 (morski grebeni - reefs) na 4 območjih in sicer pred rtom Ronek in pred Debelim rtičem, na predelu peščin na Debelem rtiču, na območju med Žusterno in Izolo ter na predelu med Strunjanom in Fieso. Ti podatki bodo uporabni za poročanje v skladu z Direktivo 92/43 EGS o habitatih. Za dosego tega cilja smo izbrali standardne in uveljavljene metode, ki smo jih kombinirali z modernimi tehnikami.
V faznem poročilu smo poročali o obsegu opravljenega kartiranja in preliminarnih rezultatih ter navedli osnutek metodologije za kartiranje morskih habitatov in habitatnih tipov. V tem poročilu pa poročamo o končnih rezultatih kartiranja habitatnih tipov, navajamo predloge za izbor deskriptorjev in vzorčevalnih metod ter podajamo nekatera priporočila za učinkovito spremljanje stanja.
Ključne besede: poročila, morja, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 117
Celotno besedilo (11,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Biodiverziteta in varstvo slovenskega morja na pragu 21. stoletja : zbornik referatov1999, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: V preteklem letu so potekale tudi številne dejavnosti, kot so delavnice, posveti, kongresi doma in v tujini, predstavitve znanstvenih in poljudnih publikacij z morsko tematiko, prispevki v sredstvih javnega obveščanja, razstave, ples pomorščakov, tekmovanje jadralcev na deski za državni pokaf. Dobro obiskana je bila tudi tematska knjižna razstava "Morje, oceani in knjige" v knjižnici Piran. Ker ljudje lahko varujemo samo tisto, kar poznamo, je izobraževanju posvečena velika pozornost. Za izobraževalne namene smo v pretekiem letu pripravili, v sodelovanju z Regionalnim RTV centrom Koper-Capodistria, izobraževalni film, ki vključuje kratke dokumentarne oddaje, seminar za učitelje in profesorje, mladinske raziskovalne naloge z morsko tematiko. V mesecu juniju je v Fiesi potekal raziskovalni tabor Dnevi ustvarjalnih otrok (DUO), namenjen nadarjenim osmošolcem iz Slovenije, in mednarodni tabor za srednješolce. Ta je namenjen mednarodnemu sodelovanju mladih in je prek Urada za mladino vključen v program EURO PLATFORMA 98. Oba tabora je organiziralo Obalno društvo pedagoških delavcev v sodelovanju s podjetjem za kulturo in izobraževanje Forum Piranense. Na OŠ Ciril Kosmač je v oktobru 1998 potekaj 5. mednarodni izobraževalno - raziskovalni tabor. Organizirali so vrsto delavnic, med drugim tudi delavnico o problematiki onesnaženja obalnega morja. Omeniti moramo tudi prispevek najmlajših "Morje skozi oči Ankarana"- prispevek učencev 4. razreda OŠ Ankaran. Nacionalni program Slovenije je bil predstavljen organizaciji The Oceanography Society (TOS) in Intergovernmental Oceanographic Commission (IOC) v Parizu, ki bo gradivo vključila v načrtovano razstavo na sedežu UNESCa v Parizu. Na tej razstavi naj bi predvsem slikovno predstavili nacionalne dejavnosti v zvezi z Mednarodnim letom oceanov, nato pa naj bi bila razstava predvidoma prenesena v palačo Združenih narodov v New Yorku. Preteklo leto je v številnih državah sveta in tudi v Sloveniji potekalo podpisovanje Listine o oceanih. Listina je nepravni dokument, vendar poziv vsakemu posamezniku, da podpiše, da se bo pri igri, svojem delu in odločitvah, ki jih sprejema pri vsakdanjem ravnanju z morji, oceani in vodami, ki se vanje izlivajo, zavedal: - da je zdravje oceanov ter umno in previdno izkoriščanje njihovih bogatih ribjih lovišč in drugih naravnih virov osnovno načelo, ki ga mora sprejeti vsak posameznik, kot tudi sprejeti in spoštovati vlade vseh držav v prid dolgoročnih koristi in obstoja narodov sveta; - da mora biti spoznavanje in razumevanje morskega okolja in njegovih živih bitij osnova smotrnega gospodarjenja z oceani in morji, kot tudi odločanja o njihovem varovanju ter izkoriščanju virov. Listino o oceanih so predlagali na Svetovni konferenci o morjih septembra 1997 v St. John'su na Novi Fundlandiji v Kanadi. Državniško Listino o oceanih je podpisal predsednik vlade dr. J. Drnovšek ob svojem obisku slovenske uradne delegacije svetovne razstave EXPO '98 v Lizboni v paviljonu Združenih narodov. Ob otvoritvi razstave "Barve zaliva" v galeriji insula je Minister za okolje in prostor dr. P. Gantar podpisal Listino o oceanih. Podpisovanje Moje listine o oceanih pa je potekalo ob različnih priložnostih (prireditvah, razstavah, predavanjih, predstavitvah ...) in prek domače strani interneta.
Ključne besede: morje, Morska biološka postaja, varstvo morja, vrstna pestrost, biodiverziteta, biološka raznovrstnost, fitoplankton, makroalge, morski nevretenčarji, favna, flora, habitatni tipi
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 106
Celotno besedilo (353,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Zbornik prispevkov [!] : Sečoveljske soline kot znanstvenoraziskovalni in izobraževalni bazen2012, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Sečoveljske soline so v slovenskem in širšem sredozemskem prostoru priznane kot izjemna lokaliteta, znana tako po svoji izjemni biotski raznovrstnosti (ornitofavna, halofitna vegetacija, redke in ogrožene vrste, izjemna pestrost habitatnih tipov) kot tudi po raznih posebnostih, ki so že od nekdaj pritegnile pozornost širše znanstvene srenje, od kemikov, biokemikov, mikrobiologov, geologov, farmacevtov in pestre množice drugih raziskovalcev. Sečoveljske soline predstavljajo danes, v času globalnega in hitrega izginjanja mokrišč v Sredozemlju in tudi drugod, uspešen model sobivanja trajnostne gospodarske panoge in varovanje izjemne naravne in kulturne dediščine.
Ključne besede: varstvo narave, raziskovanje, mokrišča, biološka raznovrstnost, solinarstvo, turizem, trajnost, krajinski parki, geologija, zborniki, povzetki
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
