1. Sedem desetletij metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v SlovenijiIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) je ena najpozneje odkritih drevesnih vrst na Zemlji in hkrati zelo stara vrsta, ki se morfološko skozi milijone let skoraj ni spremenila. Odkrita je bila šele sredi 20. stoletja na Kitajskem, le nekaj let za tem, ko so znanstveniki odkrili njene fosilne ostanke in predvidevali, da gre za izumrlo vrsto. Po odkritju se je o metasekvoji veliko govorilo in pisalo, sadili so jo po vsem svetu z namenom preučevanja, saj je bilo odkritje živih osebkov senzacija za ves botanični svet. Danes se je v luči podnebnih sprememb in ob iskanju novih možnosti za večjo odpornost gozda metasekvoja kot potencialno uporabna vrsta zopet znašla pod drobnogledom. Njeno močno užlebljeno deblo in obstojnost odmrlih vej lahko predstavljajo težavo pri obdelavi njenega proti glivam sicer zelo odpornega lesa, hkrati pa zaradi edinstvenega videza deluje izredno estetsko predvsem v urbanem okolju. Kot gospodarsko vrsto jo uporabljajo ponekod na Kitajskem, v Evropi jo sadijo predvsem v testnih nasadih in v urbanem okolju. V preglednem prispevku je po sedmih desetletjih prisotnosti metasekvoje v Sloveniji podrobneje predstavljena zgodovina njenega odkrivanja, dosedanja uporaba in ocenjen je njen prihodnji potencial.
Ključne besede: Slovenija, Metasequoia glyptostroboides, zgodovina, odkritje, lastnosti, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (2,40 MB) |
2. Pomlajevanje in ekološke lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.)Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, Matteo Bottosso, Tim Pirc, Blaž Fricelj, Kristjan Jarni, Andrej Rozman, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku obravnavamo ekologijo, potencialno invazivnost, pomlajevanje, razširjenost in lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.) v Sloveniji. V čistem sestoju rdečega hrasta v Panovcu smo s pomočjo transektov (3 ploskve velikosti 4 × 4 m na transekt) v smeri proti sosednjim pretežno gradnovim sestojem analizirali drevesno sestavo in zastiranje mladja. Ugotovili smo, da se rdeči hrast v pasu do 50 m od matičnega sestoja dobro pomlajuje s povprečnimi gostotami okoli 40.000 osebkov na hektar. Zastiranje mladja rdečega hrasta je bilo na robu matičnega sestoja 79 % in se je v oddaljenosti 50 m zmanjšalo na 21 %, medtem ko je delež zastrtosti z mladjem gradna povečal s 4 % na robu sestoja na 39 % 50 m stran. Širjenje rdečega hrasta zunaj matičnih sestojev je razmeroma omejeno in ga je mogoče nadzorovati s pomočjo rednih gozdnogojitvenih ukrepov. Cilj na takih območjih so mešani sestoji, ki vključujejo rdeči hrast, ki hitro raste, je odporen na posledice podnebnih sprememb in ga je mogoče vzgojiti za pridelavo kakovostnega lesa.
Ključne besede: hrast, nega gozda, pomlajevanje, invazivni potencial, tujerodne drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2024; Ogledov: 642; Prenosov: 55
Celotno besedilo (3,43 MB) |
3. Morfološka variabilnost črnike (Quercus ilex L.) v SlovenijiMartin Jež, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je predstavljena črnika (Quercus ilex L.), ena glavnih drevesnih vrst evmediteranske flore na območju Slovenije, kjer raste na razpršenih nahajališčih na severni meji svojega naravnega areala. Glavni namen raziskave je bil preučiti morfološko variabilnost njenih listov. V raziskavo je bilo vključenih sedem naravnih populacij črnike v Sloveniji. Morfometrijska analiza je pokazala veliko variabilnost listov in značilne razlike med populacijami, ki smo jih potrdili pri skoraj vseh preučevanih morfoloških znakih. Na podlagi ugotovljenih morfoloških razlik lahko slovenske populacije razdelimo v tri geografskomorfološke skupine: i) populacije na Goriškem (Sabotin, Sv. Gora in Lijak), ii) Nanos - Osp in iii) populaciji v dolini reke Dragonje. Morfološka variabilnost kot odsev genetske variabilnosti je posledica prilagoditve na lokalne okoljske razmere. Črnika v Sloveniji za zdaj ni ogrožena vrsta, vendar bi bilo pri morebitnih aktivnih varstvenih ukrepih za njeno ohranjanje smiselno čimbolj upoštevati ugotovljene tri geografsko-morfološke skupine.
Ključne besede: črnika, Quercus ilex, morfološka variabilnost, Slovenija, drevesni listi
Objavljeno v DiRROS: 12.09.2024; Ogledov: 668; Prenosov: 701
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. |
5. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : divja češnja = Prunus aviumRobert Brus, Kristjan Jarni, Hojka Kraigher, 2010, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, divja češnja, Prunus avium, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 191
Celotno besedilo (256,55 KB) |
6. Zakonodaja in pravni okviri gojenja tujerodnih drevesnih vrst v gozdovih SlovenijePia Caroline Adamič, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil pregled zakonodaje in pravnih okvirjev gojenja tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Na ravni Evropske unije je za uvedbo, uporabo in gospodarjenje s tujerodnimi drevesi pomembnih več pravnih instrumentov, npr. Direktiva Sveta o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, Habitatna direktiva, Uredba o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. V slovenski zakonodaji področje njihovega vnosa in potencialnega vpliva ureja predvsem Zakon o ohranjanju narave, pomembni pa so še Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Zakon o gozdovih, Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, Pravilnik o določitvi provenienčnih območij, Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Iz pravnih aktov izhaja, da za opravljanje gozdarske dejavnosti gojenje tujerodnih dreves v Sloveniji ni prepovedano, doselitev tujerodnih vrst je načeloma dovoljena, za vnos novih tujerodnih vrst pa je potreben ustrezen postopek, ki vključuje presojo vplivov na okolje, odobri pa ga pristojni minister. Slovenska zakonodaja tako ponuja možnosti za gojenje določenih tujerodnih drevesnih vrst, ki bi lahko bile zaradi boljše odpornosti proti biotskim in abiotskim dejavnikom ključne pri prilagajanju gozdov na podnebne spremembe, hkrati pa so zaradi hitre rasti in kakovostnega lesa gospodarsko zanimive.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, zakonodaja, gozdni nasadi, gojenja tujerodnih vrst
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2022; Ogledov: 2114; Prenosov: 869
Celotno besedilo (1,88 MB) |
7. Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri LjubljaniIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Ključne besede: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 1198; Prenosov: 361
Celotno besedilo (694,92 KB) |
8. Good survival of broadleaf tree species in a four-year-old plantation in the Slovenian KarstNina Škrk Dolar, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Six broadleaf tree species (Celtis australis L. – Mediterranean hackberry, Quercus petraea (Matt.) Liebl. – sessile oak, Fagus sylvatica L. – European beech, Prunus avium L. – wild cherry, Juglans regia L. – Persian walnut and Acer pseudoplatanus L. – sycamore maple) were planted in 2012 in a trial in the Slovenian Karst on two sites differing in productivity to test their suitability for use in the conversion of old pine stands into ecologically more stable broadleaf forests and to investigate their possible response to the harsher growth conditions predicted in the future. The selected economically interesting tree species have higher timber quality than broadleaves which regenerate naturally (e.g., Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Quercus cerris). Measurements were taken in 2017, after four growth seasons. All planted species except Fagus sylvatica had a high survival rate. In total, 70% of all seedlings survived, which shows promising potential. The survival rate was higher at the site on flat terrain than at the site on a slope. Prunus avium was the most successful of all planted species in terms of survival rate, at 83%, and other measured parameters (height, height increment, stem diameter, vitality and quality), and Fagus sylvatica was the least successful, with a survival rate of only 20%. Celtis australis had the highest survival rate, at 87%. Acer pseudoplatanus had the largest differences in measured parameters between the more and less productive sites among all planted species. Quercus petraea showed high resistance to xeric conditions and is expected to be the most successful in conversions. All planted species except Fagus sylvatica show favourable initial potential for the future conversion of Karst pine forests.
Ključne besede: forest conversion, broadleaves, survival rate, seedlings quality, climate change
Objavljeno v DiRROS: 28.06.2022; Ogledov: 2766; Prenosov: 1178
Datoteka (3,13 MB) |
9. Biotic threats for 23 major non-native tree species in EuropeElisabeth Pötzelsberger, Martin M. Gossner, Ludwig Beenken, Anna Gazda, Michal Petr, Tiina Ylioja, Nicola La Porta, Dimitrios N. Avtzis, Elodie Bay, Maarten De Groot, Kristjan Jarni, Nikica Ogris, Marjana Westergren, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: For non-native tree species with an origin outside of Europe a detailed compilation of enemy species including the severity of their attack is lacking up to now. We collected information on native and non-native species attacking non-native trees, i.e. type, extent and time of first observation of damage for 23 important non-native trees in 27 European countries. Our database includes about 2300 synthesised attack records (synthesised per biotic threat, tree and country) from over 800 species. Insects (49%) and fungi (45%) are the main observed biotic threats, but also arachnids, bacteria including phytoplasmas, mammals, nematodes, plants and viruses have been recorded. This information will be valuable to identify patterns and drivers of attacks, and trees with a lower current health risk to be considered for planting. In addition, our database will provide a baseline to which future impacts on non-native tree species could be compared with and thus will allow to analyse temporal trends of impacts.
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2022; Ogledov: 1041; Prenosov: 1083
Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Differences in growth and log quality of Douglas-Fir (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) provenancesPeter Smolnikar, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Douglas-fir (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) is a non-native conifer from western North America that was introduced into European forests at the end of the 19th century. Plantations of Douglas-fir in Europe have shown good performance, quality, and resilience to exacerbating climatic conditions. However, all these qualities strongly depend on provenance. A total of 1061 surviving trees of fifteen different Douglas-fir provenances were measured in a Slovenian provenance trial that was established within the framework of the 1966/1967 IUFRO seed collection program. We found significant differences among provenances with respect to survival rate, growth performance, and log quality. The total recorded yield of the 46-year-old stand was 602.9 m3/ha, and the average survival rate was 43%. The correlation of juvenile tree heights in 1985 and their average breast height diameters in 2017 is positive and significant. Based on vitality and diameter, the best performing provenances were Yelm and Cathlamet. The provenance with the best log quality assessed through branchiness is Jefferson (Olympic Peninsula, western Washington). All the most promising provenances for western Slovenia (Central Europe) originate from the low-altitude western coast of Washington (WACO), with the Cathlamet provenance showing the best combination of good growth, survival rate, and log quality
Ključne besede: coniferous plantation, IUFRO provenance trial, non-native species, variability, growth, branching
Objavljeno v DiRROS: 05.03.2021; Ogledov: 1508; Prenosov: 1093
Celotno besedilo (510,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
