1. Predlogi za kartiranje izbranih skupin gozdnih funkcij in njihovo podporo z izbranimi gozdnogospodarskimi ukrepiJanez Pirnat, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Za skupine ekoloških in socialnih funkcij gozdov smo kritično ocenili, kako posamezne funkcije na 1. stopnji poudarjenosti določajo način gospodarjenja. Za vse navedene funkcije smo pregledali slovensko znanstveno literaturo s področja gojenja gozdov, prirastoslovja, naravovarstva ter vire iz zakonodaje, ki vplivajo na funkcije gozdov, potem pa pripravili svoj predlog, kako ocenjevati funkcije v prihodnje. Predlagamo posodobljen sistem ocenjevanja in kartiranja poudarjenih funkcij gozdov in poudarjeno sonaravno gospodarjenje v teh gozdovih.
Ključne besede: funkcije gozdov, gojitveni ukrepi, kartiranje funkcij, stopnje poudarjenosti
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 1146; Prenosov: 301
 Celotno besedilo (878,12 KB) |
2. |
3. Mnenje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire o sečnji na RožnikuKlemen Jerina, Andrej Bončina, Jurij Diaci, Janez Pirnat, Robert Brus, Dušan Roženbergar, Tine Hauptman, Janez Krč, 2023, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: sečnja, urbani gozdovi, mestni gozdovi, Ljubljana, Tivoli, Rožnik
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 853; Prenosov: 207
Celotno besedilo (91,64 KB) |
4. Forestry and the 40th anniversary of IALEJanez Pirnat, 2022, predgovor, uvodnik, spremna beseda Povzetek: In this paper we evaluated key forestry related topics in the journal Landscape Ecology in the period 1987-2021 using keyword analysis to highlight which forestry topics have been relevant for landscape ecologists from the inception of the IALE organisation until present. Our analysis has shown that forests have far too often been just a framework for research focusing on management interventions in the forest. The three key words with the highest frequencies were forest/wood fragmentation, forest management and forest(s). Until now, however, we have not made sufficient use of the opportunity to study the field of forest ecosystem functionning at the landscape level. Suggestions for future reserch are therefore given.
Ključne besede: forest, anniversaries, IALE, key words analysis, forest fragmentation
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2022; Ogledov: 1970; Prenosov: 901
Celotno besedilo (847,42 KB) |
5. Odmrla biomasa in krajinska povezljivost kot podpora za določanjJanez Pirnat, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: V razpravi predstavljamo nov predlog ocene pestrostne funkcije gozdnih zaplat v kmetijski krajini. V raziskavi smo podrobno ocenili prisotnost odmrle lesne biomase v gozdni zaplati pri Nadgorici. Povprečna vrednost odmrle lesne biomase, izračunana iz 57 vzorčnih ploskev, je znašala 11,83 m3 /ha. Od šestih ploskev (torej nekako 10 % od vseh ploskev) izkazuje lesno zalogo odmrle lesne biomase več kot 25 m3 /ha, torej količino, ki v literaturi velja kot primer poudarjene pestrostne funkcije. Ugotovitve naše raziskave smo povezali še z ugotovitvami naših predhodnih raziskav in literature. Na podlagi vsega navedenega smo oblikovali predlog, da bi poudarjeno pestrostno funkcijo v kmetijski krajini imele zaplate z dovolj veliko količino odmrle lesne biomase (≥ 20 m3 /ha) z vsaj 200 ha velikim jedrom notranjega okolja in prostorskim razporedom, ki vzdržuje manj kot 2 km medsebojno oddaljenost med gozdnimi zaplatami oziroma okoliško gozdno matico.
Ključne besede: monitoring, odmrla biomasa, pestrostna funkcija gozda, povezljivost gozdnih zaplat, jedra notranjega okolja, Nadgorica
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 1164; Prenosov: 304
Celotno besedilo (303,09 KB) |
6. Kako nastajajoči vodni kataster vpliva na določanje hidrološke funkcije gozda?Milan Kobal, Janez Pirnat, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sedanji sistem funkcij gozdov, ki ga v osnovi prinaša Zakon o gozdovih iz leta 1993, je potreben nadgradnje, saj je funkcij zelo veliko, njihove vsebine pa se pogosto podvajajo. Ob takratnem prvem kartiranju funkcij gozdov se je gozdarstvo opiralo predvsem na svoje lastne prostorske sloje, zdaj pa so na voljo podrobnejše prostorske zbirke tudi drugih uporabnikov prostora. Oboje je nov izziv za prikazovanje in vsebinsko vrednotenje ukrepov za zagotavljanje trajnosti funkcij gozdov ter prilagojenega gospodarjenja z gozdovi. V prispevku smo obravnavali hidrološko funkcijo gozda, deloma zaradi aktualnih razmer v Slovenij in svetu (poplave, suše), deloma pa zato, ker novejši podatki o vodnem katastru bistveno nadgrajujejo bazo podatkov o vodah. Če kot velikost orisa okrog površinskih voda upoštevamo eno drevesno višino, je to 120.688,64 ha gozdov, kjer bi bila po dosedanjih kriterijih lahko poudarjena hidrološka funkcija gozda. Daleč največ takih gozdov je ob vodotokih, sledijo izviri in mokrotne površine.
Ključne besede: sistem funkcij gozdov, hidrološka funkcija gozda, vodni kataster
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 1534; Prenosov: 372
Celotno besedilo (273,55 KB) |
7. Ocena zgradbe in stabilnosti gozdnega roba kot pripomoček za ovrednotenje klimatske in zaščitne funkcije primestnih gozdovDavid Hladnik, Andrej Kobler, Janez Pirnat, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku podajamo razširjen povzetek iz članka, objavljenega v reviji Forests z naslovom Evaluation of forest edge structure and stability in peri-urban forests (Hladnik in sod., 2020). Dodali smo predloge o prenovi varovalne, zaščitne in klimatske funkcije gozdov ter predloge ukrepov, ki izhajajo iz izsledkov raziskave gozdnih robov. Analizirali smo vertikalno zgradbo gozdnih robov in opozorili na pomen dimenzijskega razmerja dreves h/d na gozdnih robovih primestnih gozdnih zaplat ob Ljubljani, kjer ob pozidanih zemljiščih prevladujejo visoki in strmi gozdni robovi. Predstavili smo preprosto metodologijo, na podlagi katere je mogoče z metodami daljinskega zbiranja podatkov zasnovati monitoring primestnih gozdnih površin in gozdnih robov.
Ključne besede: funkcije gozdov, stabilnost gozdnega roba, gozdni rob, zgradba gozdnega roba, LiDAR, urbani gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 2656; Prenosov: 850
Celotno besedilo (296,57 KB) |
8. Evaluation of forest edge structure and stability in peri-urban forestsDavid Hladnik, Andrej Kobler, Janez Pirnat, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: In the presented research, we studied the forest edge structure of urban and peri-urban forests on the outskirts of Ljubljana (Slovenia) consisting of a number of patches covering the collective surface of 1884 ha. They differ from each other according to the degree of fragmentation and by the share of the interior forest area. On the basis of LiDAR data, we conducted an analysis of the edges of the persistent forest patches and estimated them with regard to the land use they bordered on. The horizontal estimation of forest edges and the changes of forest edges, in the last decades, were estimated using digital orthophoto images of cyclic aerial surveys of Slovenia, from 1975 to 2018. The data, provided by LiDAR, were used to obtain an accurate estimate of forest edges and the metrics of their vertical canopy structure. On the basis of the canopy height model (CHM), we determined the height classes, the heights of the tallest trees, and indices of canopy height diversity (CHD) as variables subjected to a k-means cluster analysis. To determine the forest edge and trees stability, their heights and diameters at breast height (DBH) were measured and their canopy length and h/d (height/diameter) dimension ratios were estimated. In the study area of the Golovec forest patch, more than half of the forest edge segments (56%) border on residential buildings. After the construction of buildings, 54% of the newly formed forest edges developed a high and steep structure. Unfavorable h/d dimension ratio was estimated for 16% of trees, more among the coniferous than among the deciduous trees. Similar characteristics of newly formed forest edges bordering on built-up areas were determined in other sub-urban forest patches, despite the smaller share of such forest edges (19% and 10%, respectively). Tools and methods presented in the research enable the implementation of concrete silvicultural practices in a realistic time period and extend to ensure that adequate forestry measures are taken to minimize possible disturbances.
Ključne besede: forest ecosystem services, forest edge stability, forest edge structure, LiDAR, urban forests
Objavljeno v DiRROS: 26.05.2020; Ogledov: 2300; Prenosov: 1273
Celotno besedilo (5,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Predlog prostorske razporeditve izbranih primestnih gozdov na podlagi daljinsko pridobljenih podatkov in terenske kontroleDavid Hladnik, Sebastian Bambič, Aleš Benčina, Jan Mihelič, Žiga Repotočnik, Janez Pirnat, 2019, strokovni članek Povzetek: V pričujočem prispevku predstavljamo predlog opredelitve t.i. primestnih gozdov na podlagi študije, ki sta jo predstavila Pirnat in Hladnik (2018), v kateri sta analizirala zgradbo krajine in povezljivost gozdov v mestnem in obrobnem območju 30 največjih slovenskih mest. Članek je služil kot osnova za delo s študenti pri dveh izbirnih predmetih Gozdovi, ljudje in trajnostne krajine in Prostorski monitoring naravnega okolja na magistrskem študijskem programu druge stopnje Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov. Študentje so v okviru seminarjev na podlagi predstavljene metodologije članka (Pirnat in Hladnik, 2018), zbirke podatkov o državnih cestah, podatkovne zbirke CORINE Land Cover, podatkov o gozdnih sestojih, podrobnega digitalnega modela reliefa ter na podlagi terenskih ogledov v programskem okolju ArcMap izdelali predlagane spremembe površin t. i. primestnih gozdov štirih izbranih mest (Grosuplje, Kočevje, Ljubljana, Slovenj Gradec). To delo je primerna osnova za izdelavo metodologije določanja primestnih gozdov, če se bo pokazala potreba.
Ključne besede: primestni gozdovi, krajinska ekologija, daljinsko zaznavanje, Lidar
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 3442; Prenosov: 967
Celotno besedilo (255,15 KB) |
10. |
