1. Razbitina nemške desantno transportne ladje (MFP) F 956 pri PiranuDanijel Germek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z razvojem potapljaškega turizma so postale razbitine potopljenih ladij in letal ena glavnih atrakcij. Večina razbitin nima pri nas svojega pravega imena, njihovi brodolomi in zgodbe so z leti potonili v pozabo. Nedaleč od Pirana je potopljena vojaška ladja iz druge svetovne vojne, doslej neidentificirani desantni transporter. Junija 2006 je bila iz ladje odstranjena večja količina streliva. V pričujočem prispevku je predstavljena zgodba ladje F 956, ki je bila v sestavi 10. desantne flote (10. Landungsflottille) in njen brodolom. Opisan je razvoj desantnih transporterjev in delovanje nemške mornarice na Jadranu v zadnjem letu vojne. Nazadnje so predstavljeni še nekateri predlogi upravljanja razbitine kot podvodne kulturne dediščine.
Ključne besede: Jadransko morje, Istra, druga svetovna vojna, Kriegsmarine, Marinefährprahm (MFP), F 956, desantno transportna ladja, DTM Kec, brodolom, arheološke ostaline, podvodna kulturna dediščina
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 80; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (5,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ženske, tujke v svojih mestih? : položaj žensk v luči mestnih statutovVeronika Kos, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek na podlagi reinterpretacije statutarnih določb za Izolo, Koper, Piran in Ptuj ter drugih virov analizira vlogo in položaj ženske v mestih na Slovenskem v srednjem in zgodnjem novem veku. Čeprav normativni viri žensk formalno praviloma ne obravnavajo kot tujk, so določene norme krepile njihovo izključenost. Jasno vzpostavljena hierarhija spolov je ženskam vedno določala podrejen položaj, zaradi česar se nikoli niso mogle popolnoma izenačiti s polnopravnimi meščani. Ženske je v določenem kontekstu zato smotrno obravnavati kot tujke v lastnih mestih.
Ključne besede: zgodovina žensk, tujci, statuti, Istra, Ptuj, zgodnji novi vek
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 64; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Solinarstvo na stičišču etničnih meja v IstriDaša Ličen, 2026, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: etnične meje, etničnost, eksodus, dediščina, Istra, migracije, nostalgija, soline
Objavljeno v DiRROS: 23.03.2026; Ogledov: 276; Prenosov: 149
Celotno besedilo (581,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Fitocenološka analiza gozdnih sestojev evropskega pravega kostanja (Castanea sativa) v Slovenski IstriIgor Dakskobler, Zvone Sadar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fitocenološko smo analizirali gozdne sestoje v Slovenski Istri, v katerih v drevesni plasti prevladuje pravi kostanj (Castanea sativa). Našli smo jih v okolici vasi Puče (med Šmarjami in Koštabono) v porečju Drnice, v povodjih potoka Malinska (med Gradinom in Abitanti, blizu vasi Stara Mandrija) in v povodju potoka Pregon (južno od Pregare pri vaseh Reparec in Tuniši). Na podlagi primerjave s podobnimi kostanjevimi gozdovi na Hrvaškem in v Bosni smo jih uvrstili v asociacijo Helleboro istriaci-Castaneetum sativae Medak 2009 in v dve novi subasociaciji: -ornithogaletosum pyrenaici in -ruscetosum aculeati. Po naših spoznanjih so preučeni sestoji drugotni, pionirski ali degradacijski stadiji na nekoč najbrž bukovih ali hrastovih rastiščih iz asociacij Ornithogalo pyrenaici-Fagetum, Seslerio autumnalis-Fagetum in Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae. Ker pa se pravi kostanj v njih pomlajuje in ohranja več generacij, jih je mogoče vrednotiti tudi kot poseben habitatni in/ali gozdni rastiščni tip, a presojo o tem prepuščamo pristojnim strokovnjakom.
Ključne besede: fitocenologija, sinsistematika, Helleboro istriaci-Castaneetum sativae, Carpinion orientalis, Istra, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 430; Prenosov: 714
Celotno besedilo (8,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Nekatere značilnosti rastja in rastlinstva krajinskega parka Beka in njegove neposredne okolice (jugozahodna Slovenija)Igor Dakskobler, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V delih krajinskega parka Beka (povirni in srednji del doline Glinščice, oba bregova ob potoku Griža, dolina Korošca pri Beško-Ocizeljskih jamah) in v njegovi neposredni okolici (travniki pri Beki in Ocizli) smo ugotovili enajst gozdnih združb na rangu asociacije, v katerih so prevladujoče vrste graden, puhasti hrast, črni gaber, navadni beli gaber, bukev, črna jelša, lipa, gorski javor in (ali) črni bor. Popisana travišča lahko uvrstimo v vsaj šest sintaksonov na rangu asociacije. Deloma smo raziskali tudi rastje melišč in skalnih razpok, grmišč, mejic, kalov in opuščenih njiv. V raziskovanem območju smo popisali okoli 730 semenk in praprotnic, med njimi jih je 49 zavarovanih, 48 na rdečem seznamu, 30 je tujerodnih. Nekatere od ugotovljenih rastlinskih združb uvrščamo v varstveno pomembne habitatne tipe, med drugimi sta to Ilirski bukovi gozdovi (Aremonio-Fagion) in Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae). Pri Ocizli in Beki so nahajališča evropsko varstveno pomembne vrste Himantoglossum adriaticum.
Ključne besede: vegetacija, rastlinske združbe, sintaksonomija, Lamio orvalae-Ostryetum carpinifoliae, kartiranje flore, Kras, Istra, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 07.01.2026; Ogledov: 543; Prenosov: 296
Celotno besedilo (3,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Prisotnost prevzetih izrazov iz BHSČ jezika v govoru mest Slovenske IstreMaša Rolih, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Prispevek preučuje prisotnost pogovornih izrazov, ki izvirajo iz bosanskega/hrvaškega/srbskega/črnogorskega jezika (BHSČ), v govoru mest Slovenske Istre (Koper, Izola, Piran, Ankaran, Lucija, Portorož), pri čemer je med drugim poudarek na razlikah in vzporednicah med splošnim in pokrajinskim pogovornim jezikom ter mestnim govorom. Spletna anketa, izvedena med prebivalci teh mest, razkriva vpliv teh izrazov na mestni govor in ponazarja, v kolikšni meri so ti izrazi vključeni v vsakdanjo komunikacijo ter kateri pogovorni izrazi, ki izvirajo iz teh jezikov, niso del jezikovnega sistema mestnega govora tega območja.
Ključne besede: mestni govor, pogovorni jeziki, slovarji, etimologija, BHSČ izrazi, kvalifikatorji, Slovenska Istra, vsakdanja komunikacija
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2025; Ogledov: 713; Prenosov: 497
Celotno besedilo (3,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Večjezičnost in narodna zavest kot kvaliteti cerkvenega izobraženca v Istri pred Prvo svetovno vojnoDiana Košir, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V prispevku je predstavljena paradigma večjezičnosti v Istri, ki je bila pred 1. svetovno vojno dežela Avstrijskega primorja. S sociolingvističnega vidika je opisan status jezikov v okolju, zlasti slovanskih, v odnosu do nemščine in dominantne italijanščine, ter analizirana jezikovna raba slovenskih izobražencev na primeru redovnika Hijacinta Repiča in duhovnika, prosvetnega delavca in politika Franje Ravnika. Njuno delovanje je predstavljeno s kulturno zgodovinsko metodo, izhajajoč iz modela etnične identitete, katerega pomembni del je narodna in jezikovna zavest posameznika. Ugotovljeno je bilo, da je bila tedaj izobražena duhovščina slovanskih korenin večjezična, za razliko od italijanskega klera, in da se je preklapljanje med jeziki dogajalo po načelu pragmatičnosti in aktualnosti. Na primeru dveh zgodovinskih osebnosti sta orisana dva »obraza večjezičnosti« – narodna zavest kot aktivna drža posameznika se je lahko odražala različno: pri patru Repiču skozi pisano besedo in izza samostanskih zidov, z jezikovno izobrazbo bodočih duhovnih pastirjev, pri Ravniku pa z angažirano družbeno-politično akcijo.
Ključne besede: Istra, frančiškani, duhovščina, Hijacint Repič (1863–1918), Franjo Ravnik (1832–1883), zgodovinska sociolingvistika, večjezičnost, jezikovna zavest, narodna zavest
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2025; Ogledov: 717; Prenosov: 441
Celotno besedilo (3,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. O tobožnjem privilegiju akvilejskoga patrijarha Grgura de Montelonga i širenju ingerencija koparske komune na Buje, Oprtalj, Buzet i DvigradJosip Banić, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članak utvrđuje epistemološke pretpostavke koje stoje iza tvrdnje da je akvilejski patrijarh Grgur de Montelongo (1251. – 1269.) na početku svoje vlasti (1251. ili 1254.) izdao poseban privilegij koparskoj komuni, davši joj pravo postavljanja podestata iz redova gradskoga plemstva u Bujama, Oprtlju, Buzetu i Dvigradu. To su mišljenje u istarskoj historiografiji popularizirali Pietro Kandler, Carlo de Franceschi i Dane Gruber, sva trojica bez navođenja ikakva izvora, a kasnije su tvrdnju preuzeli Dario Alberi i Darko Darovec. S druge strane, mnogi povjesničari srednjovjekovne povijesti Akvilejskoga patrijarhata i Istre, poput Pija Paschinija i Giovannija de Vergottinija, nigdje ne spominju taj događaj. Nadalje, ni izvorna listina ni njezin prijepis ne nalaze se ni u jednoj objavljenoj zbirci izvora niti u poznatim arhivskim fondovima. Autor zaključuje da je sporno mišljenje prvi formulirao Prospero Petronio u 17. stoljeću, nadovezujući se na Nicolòa Manzuolija, koji je pogrešno povezao koparske privilegije iz 1421. i 1423. s tada već poznatom činjenicom da su koparski plemići u trinaestom stoljeću služili kao podestati u nekim istarskim komunama. Kako se radi o čistoj novovjekovnoj fikciji koja je služila jačanju legitimnosti vlasti koparske komune, tadašnjem neosporivom centru mletačke Istarske provincije, tvrdnja o tobožnjem privilegiju Grgura de Montelonga mora se u potpunosti napustiti.
Ključne besede: historiografija, horografija, razvijeni srednji vijek, Istra, Kopar, Akvilejski patrijarhat, komune
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2025; Ogledov: 615; Prenosov: 248
Celotno besedilo (763,32 KB) |
