1. First-line anti-TNF agents, ustekinumab and vedolizumab perform similarly in Crohn' disease, but not in ulcerative colitisEva Supovec, Jurij Hanžel, Gregor Novak, Damjan Manevski, Borut Štabuc, David Drobne, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: Real-word comparisons between first-line biologicals in inflammatory bowel disease (IBD) are scarce. Aims: The aim of this study is to compare drug persistence and patient reported outcome-2 (PRO-2) remission rates of first-line biological classes [anti-tumor necrosis factor (TNF) agents vs anti-integrin vedolizumab vs IL-12/23 inhibitor ustekinumab] in real life cohort. Methods: Individual level data of 946 adults (588 Crohn's disease and 358 ulcerative colitis) were retrieved from UR-CARE IBD platform. Adjusted drug survival curves using a pooled logistic model and PRO-2 remission rates for each class of biologicals were calculated and compared. Results: In Crohn's disease, no differences in drug survival were observed for anti-TNF agents vs vedolizumab vs ustekinumab as estimated survival with 95% confidence intervals were 0.81 (0.77-0.84) vs 0.89 (0.82-0.96) vs 0.88 (0.79-0.97) at year 1 and 0.52 (0.46-0.58) vs 0.58 (0.37-0.78) vs 0.58 (0.39-0.77) at year 4. In ulcerative colitis, however, anti-TNF agents had shorter drug survival than vedolizumab with estimated drug survival with 95% confidence intervals 0.60 (0.52-0.67) vs 0.76 (0.67-0.84) at year 1 and 0.37 (0.30-0.44) vs 0.50 (0.36-0.64) at year 4. No differences in PRO-2 remission rates were observed between drug classes in Crohn's disease (P = 0.95), but more patients enjoyed PRO-2 remission in ulcerative colitis treated with anti-TNF agents compared to vedolizumab (94.8 vs 78.9%, P = 0.002). Conclusion: Our real-world data suggest similar drug persistence and efficacy of first-line treatments with anti-TNF agents, vedolizumab and ustekinumab in Crohn's disease. In ulcerative colitis, however, drug persistence was higher for vedolizumab compared to anti-TNF agents, but on the cost of lower PRO-2 remission rates.
Ključne besede: anti-TNF agents, ustekinumab, vedolizumab
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2025; Ogledov: 159; Prenosov: 87
 Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pozicioniranje in kontrola kakovosti mamogramaZvonko Krajnc, Miljeva Rener, Alenka Rataj, Patricija Rusjan, Gregor Novak, Katja Čebulj, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Pravilno pozicioniranje je predpogoj za zagotavljanje kakovosti mamografskih slik. Zato je pomembno, da dobro poznamo anatomijo in tehnike pozicioniranja, slikanja in razvijanja. Zaključki. Da bi dosegli optimalen prikaz tkiv, rnorarno pravilno nastaviti nosilec kasete in kompresorij ter izkoristiti premakljivost dojk, pomembna pa je tudi pravilna uporaba aparatur.Ob izvajanju mamografije moramo nujno upoštevati kriterije za kontrolo kakovosti. Pri tem nam pomaga pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati primarni centri za dojke v Republiki Sloveniji, ter evropske smernice. S kontrolo kakovosti bomo u Sloveniji zvišali kvaliteto in s tem prispevali k čirn zgodnejšemu odkrivanju sprememb na dojkah.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 1175; Prenosov: 290
Celotno besedilo (2,14 MB) |
3. Stereotaktična biopsija - cytoguideGregor Novak, Tomaž Vargazon, Beti Jokan, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak dojke je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Mamografija je pomembna pri zgodnjem odkrivanju raka v dojkah. Z mamografijo lahko odkrijemo rak dojke v zgodnjem ali celo preinvazivnem stadiju. Najzaneslivejša metoda, skatero pojasnimo naravo patološkega procesa, je odvzem tkiva in mikroskopska preiskava. Netipljive lezije, ki so vidne na mamografskih posnetkih, so dostopne stereotaktični biopsiji. Lego tumorja in mesto punkcije nam izračuna računalnik. Natančna in hitra markacija tumorja je odvisna od znanja in izkušenj inženirja radiologije: Na osnovi rezultatov citološke in (ali) histološke punkcije se operater in radiolog odločita za odstranitev tumorja. Radiolog markira tumor z žico, barvilom ali radioaktivnim izotopom.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 1174; Prenosov: 266
Celotno besedilo (901,13 KB) |
4. Naše izkušnje z dnevno kontrolo razvijanja filmovGregor Novak, Zvonko Kranjc, Sebastjan Korat, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Izvajanje kontrole kakovosti se je na Onkološkem inštitutu začelo z letom 2000. Njen namen je bil dvigniti raven obdelave filmov in odkriti napake v obdelavi filmov še preden bi te utegnile pomembneje vplivati na kakovost mamogramov. V naslednjem sestavku je na kratko opisan postopek določitve počrnitvene krivulje in parametrov s katerimi dnevno spremljamo kakovost obdelave filmov. Priložena je tudi tabela s pomočjo katere lahko prepoznamo vzroke morebitnih sprememb in jih odpravimo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 932; Prenosov: 245
Celotno besedilo (256,76 KB) |
