1. The FORGENIUS genomic resources : new genotyping tools and genomic data for 23 forest tree species and their genetic conservation unitsSara Pinosio, Francesca Bagnoli, Camilla Avanzi, Maria Beatrice Castellani, Arcangela Frascella, Susan McEvoy, Sanna Olsson, Ilaria Spanu, Elia Vajana, Marko Bajc, Gregor Božič, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Luka Krajnc, Marija Kravanja, Gal Oblišar, Gregor Skoberne, Marjana Westergren, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Genetic diversity is a critical but often overlooked component of biological diversity. The European H2020 FORGENIUS project is aimed at increasing the quality and quantity of genetic data to start monitoring the European network of forest Genetic Conservation Units (GCUs). A first step in this direction was developing standardised genomic resources for 23 forest tree species, spanning from rare and scattered (e.g., Abies nebrodensis and Torminalis glaberrima) to widespread and stand-forming, economically relevant ones (e.g., Fagus sylvatica, Picea abies and Pinus sylvestris). Here, we describe the development and application of targeted genotyping tools, primarily based on Single Primer Enrichment Technology (SPET), along with existing SNP arrays for the selected species. The SPET panels developed in FORGENIUS were designed to capture ⁓10,000 loci per species, balancing species-specific and randomly distributed regions to ensure broad genome coverage and minimise ascertainment bias. Across 7220 genotyped trees, we identified over 1.8 million single nucleotide polymorphisms (SNPs) covering approximately 50 Mb of DNA sequence. SPET panels demonstrated high genotyping efficiency and cross-species transferability, especially within genera such as Quercus and Abies. They represent a cost-effective, flexible, and scalable solution for population-level genetic assessments across diverse taxa, enabling standardised, genome-wide characterisation of the GCU network. These resources not only promote the establishment of genetic monitoring, support genetically informed conservation strategies and improve our understanding of adaptive responses in European forests, but also enhance species delimitation and hybrid detection, and enable the characterisation of phylogenetically related but previously underexplored species.
Ključne besede: forest tree species, genetic conservation units, genetic diversity, genetic monitoring, single primer enrichment technology, targetedgenotyping, SNP, SPET
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2026; Ogledov: 126; Prenosov: 74
 Celotno besedilo (1,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Fagus sylvatica BU2012: : a genetic dataset for trial trees from the international beech provenance trial "Kamenski hrib/Straža (SI) 1996/1998"Marko Bajc, Gregor Božič, Marija Kravanja, Sara Pinosio, Francesca Bagnoli, Marjana Westergren, 2026, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Ključne besede: research data, genetic dataset, trial trees, international provenance trial, beech
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2026; Ogledov: 234; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (4,36 GB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Smernice za gozdni genetski monitoring evropskega črnega topola (Populus nigra L.)Gregor Božič, Sandor Bordacs, Berthold Heinze, Marko Bajc, Filipos Aravanopoulos, Dalibor Ballian, Rok Damjanić, Barbara Fussi, Darius Kavaliauskas, Zvonimir Vujnović, Marjana Westergren, Hojka Kraigher, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, evropski črni topol, Populus nigra L.
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 307; Prenosov: 61
 Povezava na datoteko |
4. Smernice za gozdni genetski monitoring bele jelke (Abies alba MIll.) in Borisove jelke (Abies borisii-regis Mattf.)Darius Kavaliauskas, Barbara Fussi, Dalibor Ballian, Paraskevi Alizoti, Nikolaos Tourvas, Gregor Božič, Evangelos Barbas, Marjana Westergren, Marko Bajc, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Filipos Aravanopoulos, Hojka Kraigher, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, bela jelka, Abies alba MIll., Borisova jelka, Abies borisii-regis Mattf.
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 392; Prenosov: 76
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Smernice za gozdni genetski monitoring divje češnje (Prunus avium (L.) L.)Darius Kavaliauskas, Barbara Fussi, Filipos Aravanopoulos, Paraskevi Alizoti, Dalibor Ballian, Nikos Tourvas, Gregor Božič, Evangelos Barbas, Marjana Westergren, Marko Bajc, Rok Damjanić, Hojka Kraigher, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, divja češnja, Prunus avium (L.) L.
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 381; Prenosov: 40
Povezava na datoteko |
6. Smernice za gozdni genetski monitoring navadne bukve (Fagus sylvatica L.)Marjana Westergren, Darius Kavaliauskas, Paraskevi Alizoti, Marko Bajc, Filipos Aravanopoulos, Gregor Božič, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Domen Finžgar, Barbara Fussi, Fotios Kiourtsis, Hojka Kraigher, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, navadna bukev, Fagus sylvatica L.
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 338; Prenosov: 57
Povezava na datoteko |
7. Fagus sylvatica BU2012: A curated genetic dataset for trial trees from the international beech provenance trial "Kamenski hrib/Straža (SI) 1996/1998"Marko Bajc, Gregor Božič, Marija Kravanja, Sara Pinosio, Francesca Bagnoli, Marjana Westergren, 2026, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Ključne besede: research data, genetic dataset, trial trees, international provenance trial, beech
Objavljeno v DiRROS: 30.01.2026; Ogledov: 313; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (5,25 KB) |
8. Raziskava cemprina (Pinus cembra L.) na robnem vzhodnem območju Alp v SlovenijiUroš Marolt, Gregor Božič, Andreja Ferreira, Gorazd Mlinšek, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskali smo edini znani domnevno avtohtoni nahajališči cemprina (Pinus cembra L.) v Sloveniji: pod Krnesom in pri Beli peči, obe v pogorju Smrekovca. Z napravo GPS smo določili lokacije osebkov cemprina, jih premerili, določili razdaljo do najbližjega sosednjega cemprina, ocenili zdravstveno stanje, z metodo izvrtkov določili starost dveh osebkov in zabeležili znake pomlajevanja. Nahajališči cemprinov v pogorju Smrekovca smo prikazali na geološki in pedološki karti, lokacije posameznih cemprinov pa na ortofoto posnetkih. Pod Krnesom smo zabeležili 12 cemprinov, pri Beli peči 4. Cemprini pri Beli peči so v povprečju višji in debelejši, verjetno tudi starejši. Starost dveh vzorčenih cemprinov pod Krnesom ocenjujemo na 76 in 91 let. Povprečni debelinski prirastek pri vzorčenem cemprinu na gozdnem robu je 1,97 mm/leto, pri osebku v sestoju pa 1,25 mm/leto. Pod Krnesom smo našli osebek mladja in na dveh osebkih opazili storže. Lahko gre za marginalno populacijo cemprina na njegovem robnem rastišču na skrajnem vzhodnem območju Alp v Sloveniji. Najpomembnejši argument proti samoniklosti je razporeditev 9 osebkov pod Krnesom ob deželni meji in frati. Zapisov o saditvi ni. Cemprini v pogorju Smrekovca naj tudi v prihodnje obdržijo status dendrološke naravne vrednote.
Ključne besede: cemprin, Pinus cembra L., avtohtonost, ohranjevanje genskega sklada, redka vrsta, marginalna populacija, Smrekovec, Slovenija, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 179; Prenosov: 113
Celotno besedilo (14,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
