1. |
2. Znanje, odnos in dojemanje dela s starejšimi osebami pri zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v domovih za starejše : eksplorativna raziskavaBrigita Skela-Savič, Simona Hvalič Touzery, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Ustrezen odnos, splošna in strokovna znanja ter razumevanje vloge strokovnjakov, ki delajo s starejšimi osebami, lahko pripomorejo k odpravljanju stereotipov in prispevajo h kakovostni obravnavi starejših oseb. Namen raziskave je bil proučiti odnos do dela s starejšimi osebami, znanje o njem in njegovo dojemanje ter povezanost naštetega z izobraževanji zaposlenih v domovih za starejše. Metoda: Izvedena je bila kvantitativna eksplorativna raziskava na populaciji izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe (n = 266) v 13 domovih za starejše v Sloveniji. Podatki so bili zajeti z že razvitimi merskimi instrumenti (FAQ-R, POWP, ASD, ADKS). Raziskava je bila izvedena v obdobju med junijem in avgustom 2017. Podatki so bili obdelani z opisno in bivariantno statistiko. Rezultati: Test FAQ-R je pokazal 65,2 % uspešnost anketirancev, ki se je povečala z večanjem stopnje izobrazbe (p < 0,001). Pri 7,8 % anketirancev je bil ugotovljen negativni odnos do starejših oseb. Na ADKS-testu je bilo zbranih 64,9 % možnih točk (s = 14,86); dosežek se razlikuje glede na stopnjo izobrazbe (p < 0,001) in starost anketirancev (p = 0,022). Diskusija in zaključek: Splošno znanje o starejših osebah in staranju je pomanjkljivo; stopnja znanja o Alzheimerjevi bolezni je zadovoljiva, a se niža z nižanjem izobrazbe. Raziskava opozori na pomen številnih medsektorskih ukrepov, ki so odziv na potrebe dolgožive družbe. Področje je odprto za nadaljnje raziskovanje in razvoj novih instrumentov, ki bodo omogočili vzročno raziskovanje.
Ključne besede: starizem, Alzheimerjeva bolezen, izobraževanje, specialna znanja, specializacija, napredna zdravstvena nega, medsektorsko povezovanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 405; Prenosov: 233
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Veljavnost in zanesljivost vprašalnika o potencialnih dejavnikih stresa zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah : kavzalno-neeksperimentalna metodaMojca Dobnik, Matjaž Maletič, Brigita Skela-Savič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zaposleni v zdravstveni negi so izpostavljeni številnim dejavnikom stresa. V slovenskem prostoru doslej nismo imeli instrumenta za merjenje stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi. Namen raziskave je bil validirati vprašalnika o merjenju stresorjev, ki so jim izpostavljeni zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda, s kavzalno-neeksperimentalnim raziskovalnim dizajnom. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnikov "Lestvica za merjenje stresa" in "Stres na delovnem mestu bolnišničnih zdravstvenih delavcev", združenih v merski instrument "Potencialni dejavniki stresa pri zaposlenih v zdravstveni negi". Validacija vprašalnika je bila izvedena na priložnostnem vzorcu 983 zaposlenih v 21 slovenskih bolnišnicah. Podatki so analizirani z opisnimi metodami in faktorsko analizo. Rezultati: Z eksploratorno faktorsko analizo je preostalo 34 spremenljivk, ki pojasnijo 68 % celotne variabilnosti. Vrednosti Kaiser-Meyer-Olkinove mere primernosti vzorca in Bartletovega testa sferičnosti (KMO = 0,931, Bartlett: x2(561) = 9670,501, p < 0,001) so se izkazale kot primerne za izvedbo eksploratorne faktorske analize, s katero smo dobili devet faktorjev. Vprašalnik je zanesljiv, vrednosti koeficienta Cronbach A se gibljejo na intervalu od 0,805 do 0,932. Diskusija in zaključek: Vprašalnik je zanesljiv in veljaven instrument za merjenje potencialnih stresorjev v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah in odpira možnosti primerjav z veljavnimi instrumenti v tujini. Merilni instrument je namenjen managerjem v zdravstveni negi.
Ključne besede: delovni pogoji, bolnišnice, preobremenjenost, merske lestvice
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 392; Prenosov: 219
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Vloga prve skrbstvene sestre Angele Boškin pri profesionalizaciji slovenske zdravstvene nege : zgodovinska raziskava življenjepisa (1912-1944)Brigita Skela-Savič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Razumevanje zgodovine razvoja zdravstvene nege poveča moč in pozitivno samopodobo strokovnjakov, razvije veščine kritičnega mišljenja in delovanja. Cilj raziskave je bil raziskati profesionalno delo Angele Boškin skozi teoretični okvir elementov profesionalizacije v zdravstveni negi. Metode: Uporabljena sta bila zgodovinsko raziskovanje z idealistično tradicijo in biografski pristop. V vsebinsko analizo in sintezo spoznanj je bilo vključenih 16 virov različne tipologije. Uporabljene so bile naslednje metode: parafraziranje, kronološki klasifikacijski sistem, vsebinska kategorizacija in tematizacija. Zanesljivost in veljavnost raziskave sta bili preverjeni z zunanjo in lastno kritiko virov, vsebinskim ravnovesjem in seznanitvijo z zgodovinskim obdobjem. Rezultati: Oblikovanih je bilo 122 parafraz, združenih v 31 kategorij in 10 tem, ki opišejo prispevek Angele Boškin k profesionalizaciji slovenske zdravstvene nege v obdobju od 1912 do 1944. Teme so bile osnova za zapis zgodbe in zaključnih spoznanj. Diskusija in zaključek: Angela Boškin je vzpostavila začetno ekspertizo stroke zdravstvene nege v Sloveniji, začetke njene avtonomije, profesionalne prepoznavnosti in ugleda. S prvo šolo je osnovala razvoj temeljnega strokovnega znanja in standardiziranega izobraževanja. Vzpostavila je avtonomijo dela na področju preventive mater in otrok na terenu, pripomogla k sprejemu zakonskih podlag za delovanje zaščitne sestre na področju preventive. Z vodenjem profesionalnega združenja je začrtala smer razvoja zdravstvene nege ter jo umestila v slovenski in mednarodni kontekst.
Ključne besede: stroka, profesija, skrb, izobraževanje, društvo, medicinske sestre, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 332; Prenosov: 202
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Understanding and applying the matrix on the four levels of competences and categories of the nursing care providers : a descriptive researchBrigita Skela-Savič, Sanela Pivač, Vesna Čuk, Branko Gabrovec, 2019, izvirni znanstveni članek Ključne besede: education, European Directive, health care assistant, registered nurse, specialization, scientific discipline
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 384; Prenosov: 251
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Medpoklicno nasilje v operativni dejavnosti : pregled literatureTina Oblak, Brigita Skela-Savič, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V operativni dejavnosti heterogena skupina strokovnjakov z različnimi osebnostmi in vrednostnimi sistemi, značilnimi za vsako profesijo, deli odgovornost do enega pacienta, kar lahko sproži napetost v odnosih in se stopnjuje v nasilje. Namen raziskave je bil prikazati razširjenost tega fenomena ter opredeliti z njim povezane dejavnike in posledice. Metode: Izvedena je bila sistematična iskalna strategija v bazah podatkov CINAHL, Medline, Academic Search Elite, ProQuest in COBIB.SI z datumom objave od januarja 2008 do vključno decembra 2017. Uporabljeni so bili iskalni pojmi v angleščini aggressive behavior, disruptive behavior, operating room, perioperative, violence, verbal abuse, bullying, surgeon in v slovenščini zdravstvena nega, nasilje. Podanih je bilo 735 zadetkov, glede na naslov in izvleček smo za ustrezne določili 68 virov, po vsebinskem pregledu smo jih izločili še 47. Rezultati: Zaključki pregleda literature so temeljili na 22 referencah. Oblikovanih je bilo 6 kategorij: (1) povzročitelji in nivoji nasilja, (2) vrste (tipi) nasilja, (3) neposredni vzroki za pojav nasilja v operacijski dvorani, (4) dejavniki, povezani s pojavom in prepoznavnostjo nasilja, (5) posledice nasilja ter (6) individualni in sistemski organizacijski ukrepi za obvladovanje posledic nasilja. Diskusija in zaključek: Najpogostejši izvajalci nasilja v operativni dejavnosti so kirurgi in zaposleni v operacijski zdravstveni negi, najpogostejši vzroki pa hierarhija, nepredvidljive situacije, kadrovski in materialni deficit, medosebni odnosi, delovna obremenitev, organizacijska kultura. Izkazuje se potreba po tovrstni reprezentativni raziskavi v Sloveniji.
Ključne besede: verbalna agresija, moteče vedenje, medpoklicni odnos, zdravje pri delu, organizacijska kultura
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 365; Prenosov: 293
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Odnos in znanje medicinskih sester ter ovire pri implementaciji na dokazih temelječe prakse : integrativni pregled literatureUrban Bole, Brigita Skela-Savič, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Na dokazih temelječa praksa velja za zlati standard obravnave pacientov. Namen raziskave je bil preučiti odnos, znanje in ovire pri implementaciji na dokazih temelječe prakse v zdravstveni negi. Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. V pregled so bile vključene naslednje baze: CINAHL Plus, ProQuest Dissertations & Theses Global, SpringerLink, WILEY in PubMed. Omejitvena kriterija iskanja sta bila objava članka med letoma 2008 in 2017 ter dostopnost celotnega besedila člankov v angleščini. Ključne besede iskanja: nurse, evidence based practice, implementation barriers. V končni pregled je bilo vključenih 37 člankov. Ocena kakovosti dokazov je prikazana v hierarhiji dokazov. Podatki so bili obdelani s tematsko kvalitativno analizo. Rezultati: Identificiranih je 73 kod, ki so združene v 7 vsebinskih kategorij: (1) dejavniki, ki vplivajo na negativen odnos medicinskih sester do na dokazih temelječe prakse, (2) dejavniki, ki vplivajo na pozitiven odnos medicinskih sester do na dokazih temelječe prakse, (3) znanje raziskovanja medicinskih sester za uporabo znanstvenih dokazov v kliničnem okolju, (4) znanje uporabe informacijske tehnologije za iskanje dokazov, (5) vpliv mentorstva in kompetenc za implementacijo na dokazih temelječe prakse v klinično okolje, (6) ovire organizacije za implementacijo na dokazih temelječe prakse v klinično okolje in (7) ovire medicinskih sester za implementacijo na dokazih temelječe prakse v klinično okolje. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže pozitiven kot tudi negativen odnos medicinskih sester do na dokazih temelječe prakse. Osredotoča se na pomanjkanja znanja in ovire, s katerimi se srečujejo medicinske sestre pri implementaciji na dokazih temelječe prakse v klinično okolje.
Ključne besede: zdravstvena nega, na dokazih temelječa praksa, implementacija, ovire
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 329; Prenosov: 270
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
