Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Introduction: Frailty is a dynamic condition associated with increased vulnerability to adverse health outcomes in older adults. While previous research has primarily focused on deficit-based mental health factors, such as depression and loneliness, less is known about the role of positive mental health determinants, including wellbeing, resilience and social connectedness, in the development and progression of frailty. Understanding both risk and protective factors is essential for informing public health strategies aimed at promoting healthy aging. This study aims to examine the longitudinal relationship between mental health and frailty in a nationally sampled population of adults aged 50 years and older in Slovenia.Methods and analysis: This longitudinal observational cohort study will collect data at four time points over a 2-year period (January 2026-March 2028). A stratified random sample of community-dwelling adults aged 50–84 years will be drawn from the national population registry, with 5,000 individuals invited to participate in the first wave. Frailty, mental health and a set of social, psychological, and health-related factors will be assessed. Data will be analyzed using a combination of descriptive, inferential and longitudinal statistical methods to examine associations between frailty and mental health over time. Potential explanatory factors will also be explored within the longitudinal framework, and additional analyses will assess the impact of attrition. 1 Introduction
Ključne besede: frailty, adverse health outcomes, older adults, healthy aging
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2026; Ogledov: 173; Prenosov: 64
Povezava na datoteko

Povzetek: Uvod: Vloga medicinske sestre je pri obravnavi samomorilno ogroženih pacientov ena izmed ključnih za preprečevanje pojavnosti samomora. Namen raziskave je bil pregledati literaturo s področja zdravstvene nege samomorilno ogroženih pacientov v Sloveniji in tujini. Metode: Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Google Učenjak in Obzornik zdravstvene nege od marca 2018 do septembra 2018. Napredno iskanje je potekalo s pomočjo Bullovega logičnega operatorja AND (IN), s kombinacijo naslednjih ključih besed: "psychiatric nursing care", "the role of nurses", "nurse prevention suicide", "suicidal patients" in "mental health nursing". V slovenščini smo uporabili ključno besedo "samomor". Izmed 2101 zadetkov je bilo v kvalitativno vsebinsko analizo vključenih 17 zadetkov oziroma člankov. Rezultati: Viri so razporejeni glede na identificirane kode v kategorijo "Vloga medicinske sestre in pomen zdravstvene nege", ki se deli na štiri pripadajoče podkategorije: (1) "Dejavnosti oziroma aktivnosti medicinske sestre za preprečevanje samomorov", (2) "Terapevtski odnos in komunikacija medicinske sestre s samomorilno ogroženim pacientom", (3) "Problemi medicinske sestre pri obravnavi samomorilno ogroženega pacient" in (4) "Ukrepi za izboljšanje obravnave in preprečevanje samomora". Diskusija in zaključek: Medicinske sestre se lahko na vseh ravneh zdravstvenih dejavnosti srečujejo s posamezniki, ki imajo samomorilne misli. Z načinom obravnave in odziva na njihovo stisko lahko vplivajo na počutje posameznika. Za učinkovito delo morajo medicinske sestre pridobiti dodatna znanja s področja prepoznave, ocenjevanja in preprečevanja samomorov.
Ključne besede: suicid, medicinske sestre, psihiatrija, varnost, duševno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 622; Prenosov: 305
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Uvod: Prisilni ukrepi se v predbolnišničnem okolju pogosto uporabljajo. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost in odnos reševalcev do prisilnih ukrepov. Metode: Vprašalnik je izpolnilo 178 reševalcev. Vsi sklopi vprašalnika so dosegli primerno zanesljivost (Cronbach alfa > 0,8). Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, t-testom, testom ANOVA in Pearsonovo korelacijo ob upoštevani statistični značilnosti p < 0,05. Rezultati: S prisilnim ukrepom se je že srečalo 165 (92,7 %) reševalcev. Ženske reševalke se v primerjavi z moškimi reševalci počutijo manj varne (t = 3,243, p = 0,03) in se bolj strinjajo s posredovanjem policije (t = -0,572, p = 0,03). Na terenu se najpogosteje uporablja vezanje s policijskimi lisicami, tj. s t. i. vezicami (x= 3,30, s = 1,15). Agresija, usmerjena proti drugim (x = 4,22, s = 0,86), agresija, usmerjena proti sebi (x = 4,23, s = 0,76), in nemir (x= 3,23, s = 0,98) so najbolj upravičeni razlogi za uporabo prisilnih ukrepov. Reševalci menijo, da potrebujejo več znanja s tega področja (x = 3,90, s = 1,01). Diskusija in zaključek: Reševalci navajajo podobne vzroke za uporabo prisilnih ukrepov, kot jih v že predhodnih raziskavah navajajo zaposleni v bolnišnicah. Toda mnenje reševalcev o uporabi teh sredstev je negativno, z njihovo uporabo se v večji meri strinjajo samo v primeru pacientov z agresivnim vedenjem. Pri svojem delu se reševalci počutijo ogrožene. Glede uporabe prisilnih ukrepov potrebujejo usposabljanje in izobraževanje.
Ključne besede: posebni varovalni ukrepi, prisilni jopič, medicinske sestre, urgenca
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 383; Prenosov: 212
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Uvod: Nove psihoaktivne snovi so dokaj neraziskane in predstavljajo velik problem za našo družbo. Problem uživanja novih psihoaktivnih snovi se pojavlja v vseh starostnih skupinah, tudi med študenti. Namen raziskave je bil raziskati uporabo, odnos in poznavanje novih psihoaktivnih snovi med študenti. Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 311 študentov z dveh fakultet, ki izvajata študij zdravstvene nege, in fakultete s področja pedagoških poklicev. Podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne, univariatne, bivariatne in multivariatne statistike. Rezultati: Najbolj poznane nove psihoaktivne snovi so nekoliko starejše, kot so ekstazi (n = 26, 7,2 %), spid oziroma amfetamin (n = 26, 7,2 %) in LSD (n = 15, 4,06 %). Med fakultetami obstajajo razlike v poznavanju novih psihoaktivnih snovi (x2(2) = 8,629, p = 0,013). Odnos do drog je med anketiranci večinoma pretirano kritičen ali moralističen. Nove psihoaktivne snovi uživa več kot desetina anketirancev (n = 42, 13,5 %). Anketiranci, ki uživajo drogo, večinoma prihajajo iz vaškega okolja (n = 29, 69,04 %), so kadilci (n = 33, 78,57 %) in uživajo alkoholne pijače (n = 37, 95,24 %). Diskusija in zaključek: Za splošno poznavanje novih psihoaktivnih snovi so študentje premalo poučeni. Raziskava je pokazala potrebo po dodatnih izobraževanjih.
Ključne besede: sintetične droge, odvisnost, uporaba drog, učitelji, medicinske sestre, mladi
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 423; Prenosov: 329
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Introduction: Several research finding indicate that nursing care professionals are often faced with situations which may lead to anxiety. The aim of the present research was to determine the prevalence and typical signs of anxiety among nursing employees and nursing students in psychiatric settings. Methods: The Burns Anxiety Inventory was used as an assessment tool to measure anxiety. The research sample consisted of 242 participants. The data collected were processed by the descriptive statistics, Levene's test, the ANOVA statistical test, the Welch's t-test, and the post hoc analysis. Pearson's correlation coefficient was used to measure the strength of the association between the variables. Results: The results of the current study show that nearly half of the participants experience anxiety, but the differences were noted as regards their anxiety thoughts (p = 0.039). Anxiety feelings are more prevalent in female students (p = 0.046). Habitual smokers (p = 0.030) and casual smokers (p = 0.020) are more likely to develop anxious feelings and physical signs of anxiety. The anxiety signs are also more pronounced in the respondents with self-assessed lower economic status (p = 0.001) and poor self-rated health (p = 0.0001). Discussion and conclusion: The professionals and students in psychiatric nursing often encounter situations conducive to the development of anxiety. Further studies on the current topic are therefore recommended to design adequate educational programmes to timely recognise anxiety symptoms and to implement mutual and self-help measure.
Ključne besede: health care, nurses, stress, burnout
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 457; Prenosov: 203
Povezava na datoteko