Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: Okvirna direktiva o morski strategiji, deskriptorji kakovosti, vrednotenje stanja morskega okolja, morska biološka raznovrstnost, poročila
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 57
Celotno besedilo (7,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Two cases of the occurrence of the alien heterobranch species, Dermatobranchus rubidus (Gould, 1852) are reported for the Adriatic Sea. The first record originates from June 2019 from the island of Brač (Croatia, Middle Adriatic Sea), when a specimen was found during the collection of clams, while the second specimen was sighted at Fiesa (Gulf of Trieste, Northern Adriatic Sea) in October 2023, photographed on coarse sand bottom. These are the first records for the Adriatic Sea and indications of the possible establishment of this species in the Mediterranean Sea. Due to its cryptic behaviour and perhaps nocturnal habits, it is difficult to assess whether the species has been overlooked so far or whether it is extending its distribution in the Mediterranean.
Ključne besede: first Adriatic record, occurrence
Objavljeno v DiRROS: 06.11.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji. »Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 817; Prenosov: 652
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Javni zavod Krajinski park Strunjan (v nadaljevanju KPS) je v okviru projekta Sustainable management of artisanal fisheries in the Strunjan Nature Reserve načrtoval projektne aktivnosti, ki jih je zaupal v izvedbo strokovnjakom iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Te aktivnosti so: a) priprava srečanja s profesionalnimi ribiči, ki sodelujejo pri projektu in seznanitev z ribjo biodiverziteto na območju KPS, b) predstavitev izsledkov primerjalne študije skupnosti ribičev, ki sodelujejo na projektu ter izvedencem ribiške stroke in c) predstavitev izsledkov primerjalne študije na znanstvenih in strokovnih srečanjih. d) analiza ribjega ulova, pridobljenega z načrtnim izlovom v akvatoriju KPS in pred njim, primerjava dobljenih podatkov s podatki opazovalnih cenzusev z namenom ugotavljanja rezidenčnosti posameznih vrst, e) izvajanje opazovalnega cenzusa za popisovanje obrežne ribje favne in opredelitev gostote ribjih vrst v danem okolju (popis obrežne ribje favne in pridobitev naslednjih podatkov. Seznam vrst, gostoto vrst, podatke o življenjskem okolju določenih vrst, f) Dopolnitev seznama ribjih vrst znotraj zavarovanega območja in v neposredni bližini s primerjavo podatkov o rezidentnih, tranzicijskih, rednih in naključnih vrstah. Pričujoče poročilo obravnava vse zgoraj navedene točke, razen točk a, b in c, ki se nanašajo na predavanja za ribiče v smislu popisovanja ribje združbe v akvatoriju KPS predstavitve rezultatov ribičem in izvedencem.
Ključne besede: ekologija, morje, habitatni tipi, biocenoze, ribe, ribolov, Krajinski park Strunjan, paralelni transekti, ribištvo, vertikalni transekti, obalno morje, zavarovana morska območja, biodiverziteta
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 229; Prenosov: 458
Celotno besedilo (12,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Namen javnega naročila “Kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju” je pridobivanje kakovostnih podatkov o habitatnih tipih v sklopu Natura 2000 v slovenskem delu Jadranskega morja. V okviru naloge je bilo zastavljeno kartiranje habitatnih tipov HT 1110 (peščeno in detritno dno pravega obalnega pasu – sandbanks slightly covered with water all the time), HT 1120 (podmorski travnik s pozejdonko – Posidonia beds) in HT 1170 (morski grebeni - reefs) na 4 območjih in sicer pred rtom Ronek in pred Debelim rtičem, na predelu peščin na Debelem rtiču, na območju med Žusterno in Izolo ter na predelu med Strunjanom in Fieso. Ti podatki bodo uporabni za poročanje v skladu z Direktivo 92/43 EGS o habitatih. Za dosego tega cilja smo izbrali standardne in uveljavljene metode, ki smo jih kombinirali z modernimi tehnikami. V faznem poročilu smo poročali o obsegu opravljenega kartiranja in preliminarnih rezultatih ter navedli osnutek metodologije za kartiranje morskih habitatov in habitatnih tipov. V tem poročilu pa poročamo o končnih rezultatih kartiranja habitatnih tipov, navajamo predloge za izbor deskriptorjev in vzorčevalnih metod ter podajamo nekatera priporočila za učinkovito spremljanje stanja.
Ključne besede: poročila, morja, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 123
Celotno besedilo (11,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...