1. Psihološka priprava kot dejavnik zmanjševanja predoperativne anksioznosti pri pediatričnih pacientih : narativni pregled literaturePetra Klanjšek, Patricija Košar, Barbara Kegl, 2026, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Psihološka priprava otroka pred operativnim posegom pomembno zmanjšuje predoperativno anksioznost. Pristop mora biti prilagojen individualnim značilnostim otroka. Namen pregleda literature je raziskati pomen ustrezne psihološke priprave otroka na operativni poseg v splošni anesteziji ter njen vpliv na zmanjševanje predoperativne anksioznosti pri otrocih. Metode: Izveden je bil narativni pregled literature v bazah PubMed, CINAHL Ultimate in ScienceDirect ter v iskalniku COBISS. Uporabljeni so bili iskalni niz v angleščini in ključne besede v slovenščini. Z iskanjem je bilo pridobljenih 113 zadetkov, od katerih je bilo v končno analizo vključenih sedem randomiziranih kontroliranih raziskav. Rezultati: V šestih raziskavah so nefarmakološki pristopi (slikanice, virtualna resničnost, igre na pametnih telefonih, prevoz z otroškim avtomobilom, informativne brošure) statistično značilno zmanjšali predoperativno anksioznost in/ali izboljšali kooperativnost pri indukciji anestezije, medtem ko ena intervencija s tabličnim računalnikom ni dosegla statistične značilnosti. V eni raziskavi je bila psihološka priprava enako učinkovita kot peroralni midazolam, virtualna resničnost pa je učinkovito preprečila povečanje anksioznosti med indukcijo anestezije; ugotovljeno je bilo tudi zmanjšanje anksioznosti staršev.Diskusija in zaključek: Enotne smernice za najprimernejši pristop še niso oblikovane, zato je ključnega pomena prilagajanje individualnim potrebam otroka. Učinkoviti ukrepi vključujejo izobraževalne in vedenjske intervencije, tehnike odvračanja pozornosti, prisotnost staršev ter ustrezno komunikacijo zdravstvenega osebja, ki pomembno zmanjšujejo predoperativno anksioznost.
Ključne besede: operativni poseg, strah, otroci, psihična priprava, operacija
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 525
 Celotno besedilo (181,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Okužba s SARS-CoV-2 pri otrocih z oslabljeno imunostjo : pregled literatureTatjana Stojnić, Nataša Marčun-Varda, Petra Klanjšek, Barbara Kegl, 2026, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Z virusom SARS-CoV-2 se lahko okužimo vsi. Pri otrocih z oslabljeno imunostjo obstaja večja možnost, da zbolijo za različnimi okužbami, tudi za boleznijo covid-19. Pomembno jih je pravočasno zdraviti, zlasti tiste z dodatnimi boleznimi. Namen raziskave je na podlagi pregleda literature raziskati potek bolezni covid-19 pri otrocih z oslabljeno imunostjo.Metode: Pri pregledu znanstvene literature v angleškem jeziku je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Pregled literature je potekal v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, CINAHL in spletnem iskalniku Google Scholar. Za prikaz poteka pregleda smo uporabili smernice PRISMA. Podatki so predstavljeni opisno s povzemanjem skupnih značilnosti vključene literature. Vključeni članki so bili analizirani, sinteza pa je bila izvedena s pomočjo tematskega teoretičnega okvira. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 16 člankov. Identificirali smo: glavno temo – potek covida-19 pri otrocih z oslabljeno imunostjo; dve temi sekundarne ravni – (1) otroci z oslabljeno imunostjo in boleznijo covid-19, (2) diagnoza in zdravljenje covida-19 ter pet tem primarne ravni. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da so imeli otroci z oslabljeno imunostjo večinoma blag potek covida-19 in da zelo malo podatkov kaže na hud potek bolezni. Posledično smo opozorili na pomen higienskih ukrepov ter spremljanja zdravja in zdravstvenega stanja rizičnih skupin.
Ključne besede: imunsko kompromitirani otroci, koronavirusna bolezen, potek okužbe
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 687
Celotno besedilo (274,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Risk factors for development of low back and neck pain in hospital nursing personnelJadranka Stričević, Zvone Balantič, Zmago Turk, Dušan Čelan, Barbara Kegl, Majda Pajnkihar, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Delavci v zdravstveni negi so v literaturi opredeljeni kot zelo tvegana skupina za pojav bolečin v hrbtenici. Kot največja dejavnika tveganja se izpostavljata ročno dvigovanje in premeščanje bremen. Kako posamezni dejavniki tveganja vplivajo na pojav bolečine v določenem predelu hrbtenice, vnašem primeru ledveni in vratni, predstavlja v literaturi manj raziskano področje. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava z uporabo strukturiranih vprašalnikov in priložnostnim vzorčenjem. Preiskovanci so bili delavci v zdravstveni negi, zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (n = 575). Zbrani podatki so bili statistično analizirani. Rezultati: V prvi meri so rezultati pokazali, da ima velika večina preiskovancev pogoste težave z bolečino v ledvenem (79,0 %) in vratnem (65,9 %) predelu hrbtenice. V nadaljevanju raziskave pa nobeden izmed preučevanih socialno-demografskih dejavnikov, dejavnikov delovnega okolja in gibalne aktivnosti ni pokazal statistično pomembnega vpliva za pojav ene ali druge vrste bolečine v hrbtenici. Diskusija in zaključek: Izhajajoč iz literature, ki pripisuje bolečini v ledvenem predelu hrbtenice večji zdravstveni problem, naši rezultati za preventivo negovalnega osebja v bolnišnici okvirno priporočajo več rekreacije in športa, manj gledanja televizije in normalen indeks telesne mase. Naša raziskava je potrdila velik zdravstveni problem pri negovalnem osebju v bolnišnici zaradi bolečine v hrbtenici. Primerjava med bolečino v ledvenem in vratnem predelu hrbtenice pa ni pokazala očitnih razlik med preučevanimi dejavniki.
Ključne besede: mišično-skeletna obolenja, negovalno osebje, delovno okolje, fizična aktivnost
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 416; Prenosov: 0 |
4. Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših odraslih v domačem okolju : pregled literatureGregor Juder, Aleksandra Jančič, Barbara Kegl, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti opravlja oceno tveganja za padce pri starejših odraslih in svetuje o ustreznih ukrepih za preprečevanje padcev doma. Namen raziskave je bil raziskati najučinkovitejše ukrepe za preprečevanje padcev in najpogostejše dejavnike tveganja za padce v domačem okolju.Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in SAGE s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Iskanje literature je potekalo od aprila do oktobra 2019. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili priporočila PRISMA. Rezultati: Izmed 347 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 izvirnih znanstvenih člankov in pregledov literature. En članek smo razvrstili v nivo 1, deset pa v nivo 4. Identificirane so bile glavna kategorija »padci pri starejših odraslih« in tri podkategorije: »pogostost padcev«, »dejavniki tveganja« in »ukrepi za preprečevanje padcev«. Pri odraslih, starejših od 65 let, smo ugotovili veliko dejavnikov, ki prispevajo k večjemu tveganju za padce, ter tudi učinkovite ukrepe za preprečevanje padcev v domačem okolju. Diskusija in zaključek: Padci imajo lahko zdravstvene, socialne in ekonomske posledice na ljudi in družbo, zato je na tem področju še veliko možnosti za raziskovanje. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja in ukrepov za preprečevanje padcev je za diplomirano medicinsko sestro v patronažni dejavnosti izredno pomembno, saj je taka obravnava kakovostna, celostna in varna. Raziskava prispeva k izboljševanju klinične prakse pri delu s starejšimi odraslimi v domačem okolju.
Ključne besede: nevarnost padcev, starejši, preventiva, patronažno varstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 407; Prenosov: 247
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv izbirčnosti v prehrani na prehranjenost otrokNina Špindler, Leona Cilar Budler, Petra Klanjšek, Barbara Kegl, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Vse pogosteje zaznavamo različne težave z načinom prehranjevanja pri otrocih. Otroci med 10. in 14. letom intenzivno rastejo in se razvijajo. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv izbirčnosti v prehrani otrok na njihovo prehranjenost v omenjeni starosti.Metode: Uporabljena je bila presečna opisna raziskava. Zajet je bil priložnostni vzorec osnovnošolcev zadnjega triletja. V raziskavi je sodelovalo 62 (49,2 %) učencev moškega in 64 (50,8 %) učencev ženskega spola zadnjega triletja ene izmed osnovnih šol v Sloveniji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, pridobili pa smo tudi podatke o telesni masi in višini. Uporabili smo opisno in sklepno statistiko (dvostranski test ANOVA).Rezultati: 37 (53,6 %) deklet in 28 (44,4 %) fantov je trdilo, da so izbirčni. Z dvostranskim testom ANOVA smo ugotovili, da obstaja povezava med izbirčnostjo in prehranjenostjo (p = 0,014). Pri dekletih je vidno večje odstopanje od prehranjenosti kot pri fantih.Diskusija in zaključek: Izbirčno prehranjevanje je v današnjem času zelo pogost problem, saj se je v njem prepoznala skoraj polovica vključenih učencev. Izbirčnost ima lahko negativne posledice v odrasli dobi. V starosti 10–14 let se ustvarjajo prehranjevalne navade, ki so lahko prisotne celotno življenje, zato je bistveno, da delujemo preventivno in s tem preprečimo negativne posledice. V prihodnosti bi bilo treba raziskovanje usmeriti v preventivne dejavnosti in promocijo zdravega prehranjevanja.
Ključne besede: izbirčno prehranjevanje, otroci, antropološke meritve, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 410; Prenosov: 251
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Ukrepi za obravnavo otroka z okužbo zgornjih dihalnih poti : pregled literatureLeona Cilar Budler, Barbara Kegl, Majda Pajnkihar, Jadranka Stričević, Nataša Marčun-Varda, Petra Klanjšek, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Okužbe zgornjih dihalnih poti so pri otrocih pogoste ter so tudi pogost razlog za opustitve šolanja, obisk zdravnika in nepotrebne stroške zdravstva. Namen raziskave je pregledati, analizirati in sintetizirati obstoječo literaturo s področja ukrepov pri zdravstveni obravnavi otrok z okužbo zgornjih dihalnih poti. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje literature je potekalo v obdobju od decembra 2019 do januarja 2020 v mednarodnih podatkovnih bazah Medline in CINAHL. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Zadetke smo analizirali glede na karakteristike raziskav in razvrstili glede na raven dokaza. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize. Rezultati: Izmed 1.845 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 18 zadetkov. Identificirali smo 10 kategorij: znanje, prepoznavanje okužbe zgornjih dihalnih poti, predpisovanje in uporaba antibiotikov, uporaba nepredpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v bolnišnici, socialna izolacija, nedokazan uspeh zdravila, dejavnosti zdravstvenih delavcev za preprečevanje ali zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, obravnava, osredotočena na otroka in starše. Identificirali smo tri kategorije: zdravstvena vzgoja, zdravljenje in ukrepi za izboljšanje zdravstvene obravnave, zdravstvena nega in oskrba. Diskusija in zaključek: Za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok z okužbami zgornjih dihalnih poti je potreben pristop, ki je usmerjen k otroku in družini, je celosten ter varen. Ukrepi pri interdisciplinarni zdravstveni obravnavi otrok morajo temeljiti na znanstvenih dokazih. Poleg ustreznega zdravljenja in ukrepov je pomembno, da izvajamo tudi izobraževanje otrok in staršev.
Ključne besede: pediatrična zdravstvena nega, starši, zdravstvena vzgoja, okužbe, zdravstveni tim
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 391; Prenosov: 232
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Kontinuiteta zdravstvene obravnave v patronažnem varstvu po bolnišnični obravnavi otročnice, novorojenčka in ostalih pacientov : kvalitativna raziskavaMojca Žele, Albina Šućurović, Barbara Kegl, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se vse pogosteje srečujejo z vse hitrejšimi odpusti iz bolnišnične obravnave. Če je poročanje o odpustu neustrezno, je nadaljevanje zdravstvene obravnave na domu oteženo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako poteka kontinuiteta zdravstvene obravnave v patronažnem varstvu po bolnišnični obravnavi otročnice, novorojenčka in ostalih pacientov ter kako diskontinuiteta vpliva na delo diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Na namenskem vzorcu sedmih diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Raziskava je potekala med decembrom 2018 in januarjem 2019. Podatke smo obdelali po metodi analize vsebine. Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo trije tematski sklopi, ki opredeljujejo poročanje o odpustu iz bolnišnične obravnave: (1) Poročanje o odpustu pacientov iz bolnišnične obravnave; (2) Poročanje o odpustu otročnice in novorojenčka iz porodnišnice; (3) Diskontinuiteta zdravstvene obravnave.Diskusija in zaključek: Izsledki kažejo, da je treba za nadaljevanje zdravstvene obravnave na domu vzpostaviti enoten način obveščanja pri odpustu iz bolnišnične obravnave. Smiselno bi bilo vzpostaviti enoten informacijski sistem na nacionalni ravni. Lahko bi nadgradili že obstoječ sistem "e-Zdravje", v katerem bi diplomiranim medicinskim sestram v patronažnem varstvu omogočili dostop do zdravstvene dokumentacije.
Ključne besede: odpust, domače okolje, patronažna zdravstvena nega, koordinacija dela
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 350; Prenosov: 231
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
