1. “Molt greignour senefiance" : The Role of Interpreters in The Quest of the Holy GrailAlenka Koželj, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: In the 13th-century French romance The Quest of the Holy Grail various interpreters appear, who—through Christian hermeneutics—explain to the knights of the quest their dreams, visions, prophecies, etc. The present article discusses the question of the source of authority of the interpreters, and analyzes in the text itself the foundations of such an authority. One of the most important starting points is the presupposition that the procedures of biblical exegesis influenced the romance and the image of the interpreter.
Ključne besede: hermeneutics, Middle Ages, quest, interpreter, biblical exegesis
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2024; Ogledov: 2716; Prenosov: 284
 Celotno besedilo (401,29 KB) |
2. Spektakel in čas v sodobni filozofijiDario Vuger, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: S pomočjo zgodovinske in fenomenološke analize želimo v pričujoči študiji centralizirati raziskovanje fenomena spektakla kot pomembnega predmeta sodobne filozofije. Pojem spektakla proučujemo na podlagi zgodovinskega razvoja modernega pojmovanja časa kot enega izmed osrednjih vprašanj sodobne filozofije ter tudi kot osrednjega pojma za razumevanje sodobne znanosti, kulture in družbe kot celote. Znotraj sodobne kontinentalne filozofske tradicije je namreč koncept časa tesno povezan s pojmi prisotnosti, percepcije in mediacije. Filozofska razprava med Henrijem Bergsonom in Albertom Einsteinom je pojma spektakel in čas pripeljala v neposredno povezavo kot del novega konceptualnega okvira sodobne filozofije. Tedaj se je prvič pokazalo, da ima znanost bistveno vrednost za konstrukcijo sodobnega življenja. Nadaljnjemu razvoju sledimo z razpiranjem filozofskega in kibernetičnega okvira za vzpostavitev filozofskega odnosa do spektakla kot enega izmed temeljnih fenomenov sodobnega življenja. Pri razpravljanju upoštevamo metodologijo, kakršna je prikazana v filozofiji Martina Heideggra. Prefiguracijo določene teorije spektakla nazadnje zasnujemo z razmislekom o prelomni kritiki kibernetike pri Gilbertu Simondonu
Ključne besede: spektakel, čas, kibernetika, vizualizacija, fenomenologija, teorija medijev
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 768; Prenosov: 264
Celotno besedilo (368,72 KB) |
3. |
4. Prisotnost in prostor : Kritika časaJonel Kolić, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Živimo v družbi, ki se krčevito trudi pretvoriti celokupnost življenja v predvidljivo strukturo. Uniformiranje človekovega obnašanja in mišljenja kot posledica globalizacije in digitalizacije sveta pričuje o tovrstni težnji. Čas s svojo razdelitvijo na preteklost, sedanjost in prihodnost predstavlja tripartitno strukturo, ki fragmentira človekovo življenje in sooblikuje strahove in upanja človeštva. Znotraj zahodne filozofije so se oblikovale tri ontologije časa, ki opredeljujejo okvire njegovega pojmovanja. V prispevku raziskujemo značilnosti in meje sleherne izmed njih, posvetimo se zlasti tretji, kakršna se je s posebnim poudarjanjem večnosti pojavila v opusu Emanueleja Severina. Kritiko časa nadaljujemo z razpravljanjem o njegovi intimni povezanosti z mislečim umom in načinom, na katerega misel deluje znotraj predpostavljenega »onstranstva«, ki se najbolj izraža s problematiziranjem in s projekcijami glede prihodnosti in preteklosti. Takšna interna logika misli razkriva, zakaj je možnost brezčasnosti, potem ko se je pojavila pri posameznih mislecih Zahoda, ostala nedovršena. Natanko to možnost skušamo v prispevku vzeti zares kot neposrednost, ki se mirno razteza onkraj prepričanja o obstoju časa in se artikulira s kontemplacijo o zavesti, prostoru in prisotnosti.
Ključne besede: čas, ontologija, zavest, prostor, prisotnost
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 725; Prenosov: 267
Celotno besedilo (370,34 KB) |
5. Narcis brez narcizmaMario Kopić, 2023, strokovni članek Povzetek: Mit o Narcisu velja za zgodbo o kazni, ki jo naslovni junak prejme, ker se zaljubi sam vase. Z upoštevanjem interpretacij mita o Narcisu pri Ovidu, Freudu, Lacanu, Dalíju, Blanchotu, Girardu, Kofmanovi in Nancyju, avtor skuša pokazati, da je takšna interpretacija, četudi nam nekaj pove o izvoru mita samem, napačna. Mit o Narcisu ne govori o obsedenosti s sabo, saj Narcis, za razliko današnjih narcisistov, ne prepozna samega sebe v ogledalu in ne ve, da gleda samega sebe. Vidi obraz, ki se mu zdi prelep, tako lep, da si ga strastno želi in se bo v njem končno tudi izgubil. Vidi tujca.
Ključne besede: Narcis, narcizem, psihoanaliza, zrcalni stadij, Salvador Dalí, Ovid
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 2825; Prenosov: 286
Celotno besedilo (290,74 KB) |
