1. (Ne)trajnostne olimpijske igre : študija primera Pariz 2024Staša Kolar, Enej Marinič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava trajnostne vidike olimpijskih iger v Parizu 2024 skozi sociološko prizmo in se osredotoča na kritično analizo omenjenega mega dogodka. Kljub temu da so organizatorji pariških olimpijskih iger v ospredje postavili zeleno retoriko in dogodek oklicali za »najbolj trajnostne igre doslej«, ta prispevek opozarja na razkorak med njihovimi trditvami in dejanskim stanjem. Ugotavljava, da so obljube o »zelenih igrah« utemeljene na ozko razumljenem terminu trajnosti, ki zajema okoljske vidike, družbene pa pozablja. S prostorsko-sociološke perspektive s pomočjo konceptov urbane regeneracije, gentrifikacije in socialne izključenosti opozarjava na posledice, ki jih ima poseg v tako fizično kot družbeno okolje na lokalno prebivalstvo. Študija primera nam prikaže, da so trajnostne prakse pogosto selektivne in niso trajnostne za vse. Olimpijske igre so tako videne kot prostorski in družbeni fenomen, ki ne prikazuje le športnega udejstvovanja, temveč se odraža tudi širše, kot urbani transformator, ki pomembno vpliva na lokalni prostor. Članek postavlja osnovo za kritični razmislek o športnih dogodkih in njihovih vplivih na družbo, pri čemer spodbuja analizo dolgotrajnih učinkov in ne le raziskovanje v času dogodka samega.
Ključne besede: olimpijske igre, infrastruktura, šport, trajnost, ekologija, sonaravni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 257; Prenosov: 181
 Celotno besedilo (245,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Dejavniki gibalne aktivnosti in z zdravjem povezane kakovosti življenjaRenata Slabe Erker, Simon Ličen, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Gibalna aktivnost koristi telesnemu in duševnemu zdravju. Namen članka je ugotoviti dejavnike, ki vplivajo nanjo, in možne ukrepe za povečanje te dejavnosti. Cilj članka je spodbuditi strokovnjake s področij zdravja in športne dejavnosti k sodelovanju pri oblikovanju in izvajanju učinkovitih ukrepov za povečanje gibanja med prebivalstvom. Metode: Opravljen je bil pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na gibalno aktivnost in z zdravjem povezano kakovost življenja, ter o ukrepih, povezanih z njimi. V pregled so vključene raziskave, ki so objavljene v angleškem jeziku v obdobju 2000-2010 in evidentirane v Web of Science (SCI-EXPANDED ali SSCI). Članek povzema izsledke 46 objav, za potrebe teoretičnih izhodišč pa še dodatnih 43 objav. Rezultati: Na odločitev za gibanje vplivajo lastnosti posameznika in širšega družbenoekonomskega okolja. Bistveni so starost, spol in zdravstveni status posameznika. Pri posameznih skupinah populacije prepoznamo specifične dejavnike, ki vplivajo na odločitev za gibalno aktivnost. Učinkoviti ukrepi spodbujanja gibanja so zato usmerjeni na te skupine in izhajajo iz identificiranih dejavnikov. Diskusija in zaključek: Raznolikost omenjenih skupin in dejavnikov je osnova za načrtovanje preventivnih oziroma interventnih ukrepov. Smiselno je, da se pri organiziranju in izvajanju programov povežejo organizacije s področij zdravstva, športa in druge interesne skupine. Pri tem naj izkoristijo obstoječe zakonske okvire.
Ključne besede: zdravje, šport, rekreacija, prosti čas, kvaliteta življenja, ukrepi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 274; Prenosov: 0 |
4. Telesnovzgojna organizacija Orel po prvi svetovni vojniAleš Šafarič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je prikazan celosten proces obujanja in razvoja telesnovzgojne katoliške organizacije Orel po prvi svetovni vojni do
njenega razpusta konec leta 1929. Organizacija, ki je nastala leta
1906 kot nasprotje liberalnemu Sokolu, a hkrati temeljila na njegovih dognanjih, je po vojni nadaljevala samosvojo uspešno pot.
Dokončno se je organizacijsko osamosvojila, prilagodila novim
jugoslovanskim razmeram, mednarodno povezala, »športno«
dvignila, v temelju pa ostala zvesta svojemu programu in
namenu, to je vzgajati telesno in duhovno močnega katoliškega
Slovenca, ki bo opora katoliškemu taboru.
Ključne besede: šport, telovadba, telesna kultura, športna društva, Orel, Slovenija, 1918/1929
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 585; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,81 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Identifikacija vrste mišične utrujenosti po športnem naporu : končno poročilo o rezultatih raziskaveBoštjan Šimunič, Katarina Puš, Jure Urbanc, Aleš Holobar, Miloš Kalc, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: šport, napor, mišice, aktivacija mišic, utrujenost
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2021; Ogledov: 2236; Prenosov: 3942
Celotno besedilo (949,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Možganski marker senzomotorične učinkovitosti za optimizacijo športnih dosežkov pri igrah z loparji : končno poročilo o rezultatih raziskaveLuka Šlosar, Uroš Marušič, Boštjan Šimunič, Rado Pišot, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: šport, športne igre, tenis, namizni tenis, badminton, športni dosežki, senzomotorična učinkovitost, možganski markerji
Objavljeno v DiRROS: 17.12.2021; Ogledov: 2005; Prenosov: 669
Celotno besedilo (376,36 KB) |
10. |
