1591. Hitra urbanizacija na Bjelašnici : od olimpijskih iger do neoliberalnih investicijLeila Krivošić Dizdarević, Alma Hudović Kljuno, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prvem desetletju 21. stoletja se je območje pod vrhom Bjelašnice, ene izmed štirih gora v okolici Sarajeva, ki so bile leta 1984 prizorišče zimskih olimpijskih iger, začelo hitro urbanizirati. Da bi to območje spremenili v sodobno letovišče, so bili tam zgrajeni novi hoteli in stanovanjski objekti, čeprav brez skupne oblikovalske vizije in ob precejšnjem neodobravanju prebivalcev. Avtorici sta v članku proučevali razvoj gorskega letovišča Babin Do pod vrhom Bjelašnice in ga primerjali z razvojem podobnih zimskih letovišč v Franciji. Za študijo primera sta izbrali francoski gorski letovišči Flaine in Les Arcs, ki so ju v šestdesetih letih 20. stoletja v okviru vladnega programa Plan Neige zasnovali ugledni arhitekti, od takrat pa sta se že precej spremenili in povečali. Njuni izsledki so pokazali nekatere podobnosti v urbanističnem načrtovanju in arhitekturi Babinega Doja ter proučevanih francoskih letovišč, čeprav je med njimi šestdeset let razlike. Nekatere stavbe v Babinem Doju ustvarjajo prijetno gorsko letoviško ozračje, ker pa za to območje ni regulacijskega načrta in je zato natrpano z nastanitvenimi objekti, hkrati pa nima dovolj skupnih javnih prostorov in storitev, ki bi privabljale obiskovalce vse leto, tega gorskega letovišča ne moremo obravnavati kot primer uspešnega prostorskega razvoja. Treba bi bilo čim bolj zmanjšati nadaljnje škodljive vplive na naravno okolje, človekovi posegi v naravo pa bi morali biti bolj premišljeni in trajnostno usmerjeni.
Ključne besede: gorska letovišča, olimpijske igre, urbanizacija, francoski program Plan Neige, Sarajevo, Bjelašnica
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 420; Prenosov: 201
 Celotno besedilo (857,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1592. |
1593. |
1594. Improved thermal stability of dielectric properties and energy storage properties of lead-free relaxor ▫$Ba_{(1-x)}La_xTi_{0.89}Sn_{0.11}O_3$▫ ceramicsSaid Khardazi, Nikola Novak, Zdravko Kutnjak, Brigita Rožič, Igor A. Luk'yanchuk, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Environmentally friendly perovskite ceramics Ba(1-x)LaxTi0.89Sn0.11O3 with x = 0, 0.015, 0.025, and 0.035 (BLTSnx) were synthesized by solid-state reaction method. The enhanced energy storage properties were studied across the ferroelectric relaxor conversion. The pure perovskite structure of all prepared samples was confirmed by X-ray diffraction (XRD) analysis and the Raman spectroscopy technique. Scanning electron microscopy micrographs show a drastic decrease in the grain size in La-doped ceramics. Furthermore, the doped samples exhibit smeared phase transition and frequency dispersion in dielectric permittivity, typical for relaxors. The P-E hysteresis loops become thin with the increase of the La-doping, demonstrating the ferroelectric-relaxor phase conversion. The improved recovered energy density and the energy storage efficiency of 158.8 mJ/cm3 and 82.73 % were observed in the BLTSn2.5 sample at room temperature, respectively. These properties indicate that environmentally friendly BLTSn2.5 is a viable candidate for energy-storage capacitor applications near room temperature.
Ključne besede: solid-state, perovskite structure, ferroelectrics
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 80
Celotno besedilo (3,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1595. |
1596. Neizkoriščen potencial začasne rabe prostora : študija primera Avtomatik Delovišče v KopruTina Cotič, Matjaž Uršič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V mnogih sodobnih mestih so degradirani oziroma nezadostno izkoriščeni ali zapuščeni prostori velik izziv ali neizkoriščena priložnost. Začasna raba prostora se je v takih primerih izkazala kot učinkovita prostorska praksa, ki omogoča najboljšo rabo prostorskih virov v nekem času in kraju. V zadnjih dveh desetletjih se v akademskih krogih veliko piše o začasni rabi. Večinoma jo enoglasno hvalijo, utemeljujejo jo kot družbeno napredno, ekonomsko razumno in fleksibilno prostorsko prakso, ki lahko vzbudi inovativno, novo in vključujočo kulturo mestnega življenja. Obravnavajo jo kot katalizator sprememb, ki lahko razmeroma hitro, na podlagi eksperimentalnih rešitev oživi degradirane prostore ter hkrati ohranja njihovo zgodovinsko, identitetno in okoljsko vrednost. V članku se teoretična spoznanja o začasni rabi prostora preverjajo z rezultati, ki so bili pridobljeni s participativno študijo primera začasne rabe prostora Avtomatik Delovišče v mestu Koper. Študija se osredotoča na učinke, ki jih je ta prostorska praksa sprožila v mestnem okolju in na podlagi katerih se proučuje vloga te prakse pri urbani regeneraciji. Pri tem se na podlagi pluralne študije primerov začasne rabe v drugih mestih v Sloveniji ugotavlja, kako lahko alternativni, začasni projekti pripomorejo k povečanju urbane raznolikosti, vključevanju skupnosti, ustvarjalnosti, inovativnosti in krepitvi lokalne identitete. Hkrati se proučuje tudi, kako začasno rabo dojemajo in sprejemajo prebivalci Kopra, kako strokovna javnost in kako predstavniki Mestne občine Koper.
Ključne besede: začasna raba prostora, degradirana urbana območja, regeneracija, družbena kohezija, kulturni kapital
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 369; Prenosov: 221
Celotno besedilo (384,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1597. Analiza kazalnikov zelenih površin : študija primera SarajevaDženana Tatlić, Azra Čabaravdić, Muhamed Bajrić, Melisa Ljuša, Sanela Klarić, Emira Hukić, 2024, ni določena Ključne besede: mesta, zelene površine, trajnostni razvoj, urbanizem, Sarajevo
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 490; Prenosov: 231
Celotno besedilo (303,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1598. Tretji prostori na univerzah : centralni univerzitetni kampus Aškerčeva v LjubljaniDomen Žalac, Primož Medved, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku so obravnavani večnamenski javni prostori na univerzah, imenovani tudi tretji prostori, s posebnim poudarkom na njihovi vlogi kot spodbujevalcev socialnih stikov in urbanističnega razvoja v akademskem okolju. Kot študija primera je analiziran kampus Univerze v Ljubljani na Aškerčevi cesti v Ljubljani, ki je trenutno v procesu celovite urbanistične prenove. Po določitvi vseh konkretnih tretjih prostorov v univerzitetnem kampusu sta avtorja opredelila, zakaj so ti prostori pomembni za deležnike (študente in profesorje), in predstavila njihove predloge za izboljšanje in nadgradnjo teh prostorov. Izsledki njune raziskave so pokazali, da so univerzitetni prostori ključni za izvajanje učnih in družabnih aktivnosti, vendar so precejšnje omejitve z vidika oblikovanja in uporabe. Raziskava je pokazala, da študenti in zaposleni tretje prostore v kampusu in zunaj njega uporabljajo za učenje, delo, sprostitev ter druženje in druge neformalne aktivnosti ter da obstaja jasna potreba po bolj prilagodljivih, dostopnih in nekomercialnih prostorih v kampusu.
Ključne besede: univerzitetni kampus, javni prostori, tretji prostori, večnamenski prostori, urbanistični razvoj, Aškerčeva ulica (Ljubljana)
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 378; Prenosov: 221
Celotno besedilo (454,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1599. Učenje iz preteklosti : proučitev modernistične kolektivne stanovanjske gradnje iz obdobja socializma za namene trajnostne mestne prenove v SarajevuAida Idrizbegović Zgonić, Nermina Zagora, Mladen Burazor, Senka Ibrišimbegović, 2024, ni določena Ključne besede: stanovanjski bloki, modernizem, prenova, trajnostni razvoj, urbanizem, Sarajevo
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 431; Prenosov: 239
Celotno besedilo (430,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1600. |
