1. Cene gozdnih zemljišč v Sloveniji v obdobju 2018-2022Matjaž Dovečar, Jaša Saražin, Matevž Triplat, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku analiziramo trg z gozdnimi zemljišči v Sloveniji v zadnjih petih letih. Kot glavni vir podatkov je bila uporabljena Evidenca trga nepremičnin, iz katere je mogoče s predlaganim metodoloških pristopom izluščiti kupoprodaje z zgolj gozdnimi zemljišči. Analiza podatkov kaže naraščanje cen gozdnih zemljišč skozi čas, statistično pomembne razlike med statističnimi regijami ter obstoj visokih cen gozdnih zemljišč. Z namenom zagotovitve zanesljivih rezultatov smo izločili izrazite vrednosti ali osamelce in tako prikazali bolj reprezentativno stanje nepremičninskega trga z gozdnimi zemljišči v Sloveniji. Aritmetična sredina cen gozdnih zemljišč celotne baze podatkov znaša 2,82 EUR/m 2 , medtem ko ta po odstranitvi osamelcev dosega 0,64 EUR/m 2 s pomembno nižjimi standardnimi odkloni. Petletna rast cen median gozdnih zemljišč na ravni države znaša 17,31 % in se med statističnimi regijami pomembno razlikuje. Raziskava prinaša vpogled v dejanske tržne razmere gozdnih zemljišč, kar je koristno tako za širšo javnost kot za strokovnjake, zlasti cenilce nepremičnin.
Ključne besede: gozdna posest, nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, gozdovi, vrednost gozdov, primerjalne vrednosti
Objavljeno v DiRROS: 21.06.2024; Ogledov: 297; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (3,05 MB) |
2. Mnenje prebivalcev Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstvaTina Simončič, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je ugotoviti mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov in gospodarjenju z gozdovi in pri tem preveriti, pri katerih vsebinah so mnenja lastnikov in nelastnikov gozdov različna. Anketirali smo 1014 naključno izbranih polnoletnih državljanov RS proporcionalno glede na statistične regije. Vprašalnik je obsegal 10 sklopov ter 74 trditev zaprtega tipa s petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prebivalce Slovenije so najpomembnejše okoljske funkcije, sledijo lesnoprizvodna in zaščitna funkcija, socialne funkcije, najmanj pomembni sta nabiralništvo in lovnogospodarska funkcija. Več kot 90 % anketiranih meni, da so gozdovi hkrati pomembni za različne funkcije. 74 % javnosti podpira prost dostop v gozdove, 60 % pa pravico prebivalcev do nabiranja gozdnih sadežev. Največ anketiranih meni, da naj država nameni več sredstev za okoljske funkcije. Z diskriminantno analizo smo ugotovili, da na razvrščanje na lastnike in nelastnike najbolj vplivajo mnenja o prostem dostopu do gozda in pomenu gozdov za rekreacijo.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozdov, javna anketa, vrednost gozdov, gozdarska politika, nelastniki gozdov, lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 5843; Prenosov: 3488
Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacijeJanez Krč, Iztok Winkler, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vrednost gozda se poveča zaradi gradnje gozdnih cest. Povečano vrednost gozda je mogoče ugotoviti na podlagi ponovne katastrske klasifikacije gozda. Ta način pa je zamuden in drag. Hitrejši in bolj zanesljiv je izračun na podlagi izračuna skrajšanja spravilne razdalje, ki je posledica novih gozdnih cest. Pri tem si lahko pomagamo z digitalizacijo obravnavanega gozda in prometnic, kar omogoča zanesljiv izračun skrajšanih spravilnih razdalj, ki vplivajo na povečano vrednost gozda.
Ključne besede: gozdovi, denacionalizacija, povečana vrednost, odprtost gozdov, spravilna razdalja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4327; Prenosov: 1906
Celotno besedilo (851,13 KB) |
