1. Uporaba trajnostnih poliolefinov za brizgano zaporno embalažo : magistrsko deloRebeka Nenadović, 2023, magistrsko delo Ključne besede: trajnost, poliolefini, polipropilen, polietilen, brizganje, bio-osnovani poliolefini, reciklirani polimeri, biopolimeri, magistrsko delo Objavljeno v DiRROS: 27.02.2024; Ogledov: 333; Prenosov: 0 Celotno besedilo (3,82 MB) |
2. Deal for Green? : contribution of managerial economics, accounting, and crosssectoral policy analysis to climate neutrality and forest management2023, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci Ključne besede: trajnost, gospodarjenje z gozdovi, ekonomika, ekosistemske storitve, gozdno lastništvo, gozdni proizvodi, zborniki Objavljeno v DiRROS: 04.10.2023; Ogledov: 1034; Prenosov: 320 Celotno besedilo (4,73 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Razmišljajmo globalno, delujmo lokalnoMitja Skudnik, Polona Hafner, 2019, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, trajnost, globalnost, lokalnost Objavljeno v DiRROS: 08.08.2019; Ogledov: 2867; Prenosov: 823 Celotno besedilo (46,57 KB) |
8. Obnova, tudi s pomočjo sajenja, je pogoj za ohranjanje trajnosti vseh vlog slovenskih gozdovFranc Perko, 2019, strokovni članek Povzetek: Prispevek obravnava zaostajanje obnove v slovenskih gozdovih, ki že ogroža trajnost gozdov in njihovih splošnokoristnih funkcij. Ocenjujemo, da se gozdnogospodarski načrti in letni načrti vlaganj v gozdove vse bolj prilagajajo razpoložljivim finančnim sredstvom, ne pa dejanskim potrebam gozdov. Za zagotavljanje trajnosti in izkoristka rastiščnega potenciala je treba ob prevladujoči naravni obnovi 10 odstotkov površin obnoviti s sajenjem. Za vzgojo ustreznih sadik morata biti dolgoročno naravnana tudi semenarstvo in drevesničarstvo. Ključne besede: trajnost, obnova, delež obnove s sajenjem, sadike, sajenje, semenarstvo, drevesničarstvo, gozdnogospodarsko načrtovanje Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 2890; Prenosov: 838 Celotno besedilo (215,47 KB) |
9. Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, strokovni članek Povzetek: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati. Ključne besede: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4759; Prenosov: 1995 Celotno besedilo (462,90 KB) |
10. Vloga gozdov pri ohranjanju biotske pestrosti na krajinski ravni - nekatera izhodišča za krajinskoekološko tipizacijoBoštjan Anko, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Koncept biotske pestrosti v naravoslovju ni nov. Tudi v gozdarstvu je prisoten`e toliko ~asa, da je v~asih potreben redefiniranja. Jasne definicije so pogoj za u~inkovito integracijo ideje biotske pestrosti v sodobno gozdarstvo. Kot kulturna krajina je tudi ve~ina biotske pestrosti dinami~na, antropogena tvorba - od genske do ekosistemske in vi{jih ravni. Gozdarstvo je doslej posve~alo pozornost vrstni, delno genski pestrosti, nekoliko zanemarilopa je vi{je ravni, ki jih v novej{em ~asu odkriva ideja krajinskega gozdarstva. To dokazuje tudi vrsta mednarodnih dokumentov - od helsin{kih do lizbonskih resolucij. Vendar moramo sprejeti dejstvo, da so ravni biotske pestrosti in njihovo ohranjanje nelo~ljivo povezane. Tipizacijo gozdnih in gozdnatih krajin lahko obravnavamo tudi kot sredstvo ohranjanja na gozd vezanebiotske pestrosti. Za razliko od dosedanjih taka tipizacija ne temelji zgolj na fizi~ni prisotnosti gozda (koli~ini, razporedu), ampak predvsem na lastnostih gozda, ki so biotski pestrosti prijazne in omogo~ajo komuniciranje organizmov - od genske ravni do migracijskih gibanj. Za novo paradigmo trajnostnega gospodarjenja za biotsko pestrost se bo moralo gozdarstvo aktivnovklju~iti v izpolnjevanje teh mednarodnih dokumentov. Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, trajnost donosa Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4843; Prenosov: 1926 Celotno besedilo (634,20 KB) |