11. |
12. Strokovne podlage za avtomatizirano spremljanje gozdne proizvodnje v družbi SiDGMatevž Triplat, Urban Žitko, Matevž Mihelič, Mirko Baša, Nike Krajnc, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, avtomatizacija, gozdna proizvodnja, avtomatizirano spremljanje, digitalizacija, spravilo lesa, prevoz lesa, sečnja, strojna sečnja
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2022; Ogledov: 638; Prenosov: 0 |
13. Smrekovi podlubniki : spremljanje njihove številčnostiSimon Zidar, Andreja Kavčič, Marija Kolšek, Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2021, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: smrekov podlubnik, režasta past, feromonska past, podlubniki, spremljanje, gozdarstvo, varstvo gozdov, napoved
Objavljeno v DiRROS: 11.11.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 273
 Celotno besedilo (2,78 MB) |
14. Spremljanje smrekovih podlubnikov : pomen, metode in učinkovitostMaarten De Groot, Andreja Kavčič, Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2021, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: smrekov podlubnik, režasta past, feromonska past, podlubniki, spremljanje, gozdarstvo, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 11.11.2021; Ogledov: 964; Prenosov: 326
Celotno besedilo (8,36 MB) |
15. Analiza spremljanja uspešnosti prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru PRP za izboljšanje ponudbe gozdarskih storitev v Sloveniji : Ciljni raziskovalni program "Zagotovimo si hrano za jutri", Razvoj kazalcev in metodologije spremljanja ponudbe gozdarskih storitevDarja Stare, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, program razvoja podeželja, prejemniki nepovratnih sredstev, vrednotenje, spremljanje uspešnosti
Objavljeno v DiRROS: 02.11.2021; Ogledov: 709; Prenosov: 202
Celotno besedilo (227,79 KB) |
16. Predlog števila in lokacij kontrolnih-lovnih pasti in kontrolno-lovnih nastav v 2021Nikica Ogris, Marija Kolšek, Maarten De Groot, 2021, drugi znanstveni članki Ključne besede: kontrolno-lovna past, kontrolno-lovna nastava, optimizacija, protokoli, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2021; Ogledov: 1239; Prenosov: 1000
Celotno besedilo (1,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Predlogi postopkov za določitev optimalnega števila in lokacij kontrolnih pasti, kontrolnih nastav in lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus)Nikica Ogris, Marija Kolšek, Maarten De Groot, 2020, drugi znanstveni članki Ključne besede: kontrolna past, kontrolna nastava, lovna nastava, optimizacija, protokol, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1152; Prenosov: 804
Celotno besedilo (251,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. Spletna orodja za upravljanje s smrekovimi podlubniki : Web tools for management of Spruce Bark BeetlesNikica Ogris, 2020, strokovni članek Povzetek: V prispevku predstavljamo spletna orodja, s katerimi si lahko pomagamo pri upravljanju s smrekovimi podlubniki. Na voljo je več spletnih orodij, ki pomagajo pri načrtovanju spremljanja kontrolnih pasti in kontrolnih nastav, ki jih uporabljamo za ugotavljanje gostote populacij smrekovih podlubnikov. Na podlagi teh podatkov vsako leto ugotavljamo lokacije pasti, kjer so se podlubniki prenamnožili. Posledično moramo na takšnih lokacijah povečati obseg ukrepov in pospešiti izvajanje varstva gozdov pred podlubniki zaradi preprečevanja škode v gozdovih. Rezultate teh analiz objavljamo v spletni reviji Napovedi o zdravju gozdov. V okviru Javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu Slovenije, tj. Poročevalsko prognostično-diagnostične službe za gozdove, vsako leto izdelamo kratkoročno napoved sanitarnega poseka smreke. Napoved je verjetnostna in pomaga pri bolj osredotočenem iskanju žarišč smrekovih lubadark; najprej iščemo žarišča na lokacijah, kjer je največja verjetnost pojava žarišč. Tako se poveča verjetnost, da žarišča najdemo še v zgodnji fazi napada, kar omogoči več časa za ukrepanje. Ko enkrat najdemo žarišče, nas zanima, koliko časa imamo za sanacijo. Za ta namen smo razvili spletno orodje, ki izračuna priporočeni rok za izvedbo ukrepov za zatiranje smrekovih podlubnikov. S tem orodjem si lahko postavimo prioritete za sanacijo žarišč lubadark, tj. najprej saniramo žarišča, katerim bo rok za izvedbo ukrepov potekel najprej. Izdelali smo tudi dolgoročno napoved sanitarne sečnje zaradi žuželk, ki je lahko v pomoč pri določitvi smernic za dolgoročno gospodarjenje s smreko in pri usmerjanju ciljne drevesne sestave v gozdnogospodarskih načrtih. Vsa navedena spletna orodja je razvil Gozdarski inštitut Slovenije in so javno dostopna na spletnem portalu Varstvo gozdov (www.zdravgozd.si).
Ključne besede: rok sanitarne sečnje, fenološki model, RITY, CHAPY, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, šesterozobi smrekov lubadar, Pityogenes chalcographus, pripomoček, spremljanje, monitoring, namnožitev, napoved, prognoza, gostota populacije
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1704; Prenosov: 505
Celotno besedilo (2,19 MB) |
19. Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkoviteLuka Pajek, Tine Hauptman, Maja Jurc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Ključne besede: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 5612; Prenosov: 1758
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
20. Spremljanje žagovinarjev (Monochamus spp.) na območjih velikega tveganja za vnos borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v GGO MariborAljaž Puhek, Tine Hauptman, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil z metodo spremljanja na območjih velikega tveganja za vnos borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v GGO Maribor ugotoviti prisotnost tujerodnih vrst žagovinarjev (Monochamus spp.), ki so njeni potrjeni vektorji, ter analiza stranskega ulova s poudarkom na redu hroščev (Coleoptera), znotraj katerega je bila posebna pozornost namenjena družinama kozličkov (Cerambycidae) in pisancev (Cleridae) ter poddružini podlubnikov (Curculionidae - Scolytinae). Spremljanje je potekalo na dveh lokacijah (Maribor Tezno in Spodnje Hoče) od 11. 5. 2018 do 13. 10. 2018, uporabljeni sta bili WitaPrall IntPt pasti za mokri ulov z atraktantom Galloprotect Pack. Za namen zbiranja in konzerviranja ulovljenih osebkov je bila preizkušena mešanica vode, kuhinjske soli in detergenta, ki se je izkazala za učinkovito. Ulovljeni so bili osebki iz 42 družin hroščev (Coleoptera). V skupnem ulovu hroščev so po številu prevladovali podlubniki (Curculionidae - Scolytinae), obilneje so bili zastopani tudi pisanci (Cleridae), kozlički (Cerambycidae) in osebki iz družine Lathridiidae. Iz družine pisancev je bilo ulovljenih 224 osebkov iz rodu Thanasimus, katerega predstavniki so pomembni plenilci podlubnikov. Ulovljeni so bili osebki treh vrst iz družine kozličkov, in sicer Spondylis buprestoides (največja številčna zastopanost), Acanthocinus griseus in Monochamus galloprovincialis. Tujerodne vrste žagovinarjev niso bile ulovljene.
Ključne besede: tujerodni žagovinarji, vektorji, borova ogorčica, spremljanje, Maribor
Objavljeno v DiRROS: 09.08.2020; Ogledov: 2053; Prenosov: 566
Celotno besedilo (465,54 KB) |
