231. |
232. Vloga biomarkerjev v sistemskem zdravljenju melanoma : zgodnji prediktivni biomarkerji za zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk, izsledki retrospektivne analizeMićo Božić, Cvetka Grašič-Kuhar, Janja Ocvirk, Tanja Mesti, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Melanom je maligni tumor, ki ga lahko relativno učinkovito zdravimo z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT). Kljub temu pri večini bolnikov z melanom opažamo pojav odpornosti na zdravljenje z ZIKT. Biomarker, s katerim bi lahko uspeh zdravljenja z ZIKT zanesljivo napovedali, še vedno ni bil odkrit. Pojav imunsko pogojenih neželenih učinkov (irAE) je povezan z dobrim odgovorom na zdravljenje. Slednjega določa tudi vnetje v tumorju, ki se lahko odraža s sistemskimi vnetnimi procesi. Retrospektivna analiza bolnikov z razsejanim melanomom, zdravljenih z ZIKT v 1. redu, je raziskala povezanost odgovora na zdravljenje z irAE in nekaterimi modeli, temelječimi na razmerji med količinami krvnih celic, ki sodelujejo pri vnetnih procesih. Rezultati so pokazali, da sta velika izhodiščna vrednost sistemskega imunsko vnetnega indeksa (SII) in velika vrednost razmerja med trombociti in limfociti (PLR) pred 2. ciklom zdravljenja potencialna zgodnja negativna prediktivna biomarkerja za zdravljenje z ZIKT. Ponovno je bila tudi potrjena pozitivna korelacija med irAE in dobrim odgovorom na zdravljenje z ZIKT Ključne besede: rak kože, melanom, register raka Objavljeno v DiRROS: 16.05.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 179 Celotno besedilo (398,70 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
233. Zarodne in somatske mutacije kožnega melanomaBarbara Perić, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Vsaka celica telesa ima svoj lasten genski zapis. Kakšen je ta zapis in kako se prevede v beljakovine je odvisno od zarodnih sprememb genov in od vplivov okolja. Genski zapis je osnova za nastanek, razumevanje in dandanes tudi zdravljenje raka. V zadnjih dveh desetletjih so bili melanociti in kožni melanom, ki nastane iz njih predmet številnih molekularnogenetskih raziskav. Tako vemo, da med osebami z družinsko obremenitvijo za kožni melanom najpogosteje odkrijemo patogeno različico CDKN2A gena ob kateri je zvišano tako tveganje za kožni melanom kot za rak trebušne slinavke. Ko govorimo o somatskih mutacijah, je gotovo najbolj znana BRAFV600Emutacija, ki predstavlja enega prvih dogodkov v patogenezi kožnih melanomov nastalih na intermitentno soncu izpostavljeni koži. Leta raziskav tovrstnih gonilnih mutacij so pripeljala tudi do razvoja tarčne terapije. Ključne besede: rak kože, melanom, kožni melanom Objavljeno v DiRROS: 16.05.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 135 Celotno besedilo (307,39 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
234. Breme kožnega melanoma v Sloveniji in kazalniki kakovosti obravnave : poročilo nacionalnega kliničnega registra kožnega melanoma za obdobje 2017-2021Vesna Zadnik, Katarina Lokar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo leta 2018 v okviru Registra raka Republike Slovenije vzpostavili prvi nacionalni onkološki klinični register – klinični register kožnega melanoma. Poleg kazalnikov bremena raka (incidence, prevalence in preživetja), ki jih že 70 let spremljamo v okviru nacionalnega Registra raka, lahko sedaj na populacijski ravni merimo tudi kazalnike kakovosti obravnave bolnikov z melanomov. Kožni melanom sodi med rake, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. Število novo zbolelih že presega mejo 600 oseb letno s čimer zavzema kožni melanom 6. mesto med vsemi novo odkritimi raki. Tako po incidenci, kot po umrljivosti je Slovenija zelo visoko na lestvici evropskih držav; po preživetju pa se uvrščamo nad evropsko povprečje. Kazalniki kakovosti obravnave in skladnosti obravnav s smernicami so na voljo za zbolele od leta 2017 naprej. Stroka si je že postavila ciljne vrednosti za vsakega od definiranih kazalnikov - kar nekaj postavljenih ciljev ostaja še pred nami Ključne besede: rak kože, melanom, register raka Objavljeno v DiRROS: 16.05.2023; Ogledov: 378; Prenosov: 172 Celotno besedilo (325,76 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
235. Bolniki niso zgolj številke : pomen individualnega pristopa zdravljenja pri bolnici s pljučnim rakom in številnimi zasevki v centralnem živčnem sistemuAna Lina Vodušek, Tjaša Rutar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pri nedrobnoceličnem raku pljuč (NDPR) so možganski zasevki prisotni v 30 do 44 %. Prognoza
bolnikov z možganskimi (CŽS) zasevki je odvisna od različnih prognostičnih dejavnikov, ki
vplivajo na odločitev o zdravljenju in posledično na dolžino preživetja. Glavni prognostični
dejavniki so starost, telesna zmogljivost po Karnofskem, razširjenost bolezni zunaj CŽS in
število zasevkov.
Srednje preživetje za NDPR je glede na stopenjsko prognostično ocenjevalno lestvico z
molekularnimi označevalci (Lung- molGPA) od 5 do 46 mesecev. Pri bolnikih s številnimi
možganskimi zasevki je srednje preživetje krajše. Pri teh bolnikih je v prvi vrsti indicirano
zdravljenje z obsevanjem cele glave. Pri boljši prognozi pride v poštev tudi obsevanje cele
glave z dodatkom doze s stereotaktično radiokirurgijo (SRK) predvsem večjih zasevkov, ki
povzročajo nevrološko simptomatiko. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 438; Prenosov: 94 Celotno besedilo (91,51 KB) |
236. |
237. |
238. Javnozdravstveni vidik presejanja za pljučnega rakaUrška Ivanuš, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pljučni rak je pomemben javnozdravstveni problem, v Sloveniji vsak 5. bolnik, ki umre zaradi
raka, umre zaradi pljučnega raka in 5 let po diagnozi živi približno 1 od 5-ih bolnikov s
to diagnozo. Kljub napredku znanosti in tehnologije pljučnega raka najpogosteje odkrivamo
v napredovalem stadiju, ko je slabo ozdravljiv. Z uvedbo organiziranega populacijskega
presejanja za pljučnega raka lahko pljučnega raka odkrivamo bolj zgodaj, ko je zdravljenje
pomembno bolj uspešno. Dve večji metaanalizi sta ocenili, da bi umrljivost zaradi pljučnega
raka s presejanjem visoko ogroženih lahko zmanjšali nekje med 12 % in 21 %, nekoliko bolj
pri ženskah kot pri moških. V Evropi bi tako preprečili okrog 22.000 smrti zaradi pljučnega
raka letno. Nova priporočila Sveta Evropske unije z dne 9. decembra 2022 na področju
presejanja za raka državam članicam EU med drugim nalagajo, da premišljeno in postopno
preučijo izvedljivost in učinkovitost presejanja z nizkodoznim CT za presejanje oseb z
visokim tveganjem za pljučnega raka, vključno s trenutnimi in bivšimi hudimi kadilci. Pri tem
je potrebno načrtovati tudi tesno navezavo presejanja s strategijami in učinkovitimi ukrepi za
zmanjševanje razširjenosti kajenja. Slovenija se je na nova evropska priporočila za presejalne
programe za raka dobro pripravila. Pod okriljem Državne komisije za presejalne programe
se bomo pri uvajanju novih presejalnih programov oprli na znanstvene dokaze, mednarodna
priporočila in slovenske izkušnje, delovali bomo multidisciplinarno in vključevalno ter lovili
ravnotežje med pričakovanimi koristmi in škodo tovrstnega presejanja. Ključne besede: pljučni rak, presejalni programi, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 471; Prenosov: 111 Celotno besedilo (98,51 KB) |
239. Podporna in paliativna oskrba bolnika s pljučnim rakomMaja Ebert Moltara, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pljučni rak je zelo pogosto odkrit šele v napredovali fazi in je zato velikokrat neozdravljiv.
Bolniki s pljučnim rakom imajo sočasno tudi številna druga pridružena stanja in obolenja, ki
jim znižujejo kvaliteto in dolžino življenja. Paliativna oskrba, katere namen je zagotavljati
celostno in neprekinjeno podporo bolniku (in bližnjim) skozi vsa obdobja življenja z
neozdravljivo boleznijo, je zato za njih ključnega pomena. Cilj je zagotavljanje čim boljše
kakovosti življenja in ohranjanje dostojanstva. Izvajanje paliativne oskrbe v našem okolju je
dvonivojsko – osnovna in specializirana paliativna oskrba. Izvajalci osnovne paliativne oskrbe
so družinski zdravniki s svojimi timi in zdravniki v zdravstvenih institucijah z osnovnimi
znanji iz paliativne oskrbe. Specializirano paliativno oskrbo zagotavljajo za to delo dodatno
izobraženi timi. Za kakovostno izvajanje posamezniku prilagojene paliativne oskrbe je
pomembno dobro povezovanje obstoječih struktur s področja zagotavljanja paliativne oskrbe
v posamezni regiji. Pri tem ima pomembno povezovalno vlogo koordinator paliativne oskrbe,
ki bolniku omogoča optimalno oskrbo v danem času in kraju glede na njegove trenutne
potrebe. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 111 Celotno besedilo (188,84 KB) |
240. Sistemsko zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom : tarčno zdravljenjeRok Devjak, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Sistemsko zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP) je odvisno od različnih
biooznačevalcev. Za izbiro sistemskega zdravljenja NDRP, ki nima ploščatocelične
patohistologije danes potrebujemo molekularnogenetsko analizo. Le-ta nam poda
informacijo ali ima NDRP morebitno genetsko alteracijo, za katero že imamo razvito tarčno
obliko zdravljenja. Poznamo naslednje prediktivne molekularne alteracije: mutacije v genih
EGFR, MET, BRAF, KRAS ter preureditve v genih ALK, ROS1, RET, NTRK in še druge. Skupna
lastnost tarčnih zdravil pri NDRP je, da so visoko učinkovita, v peroralni obliki in da nudijo
dobre možnosti dolgotrajnih zazdravljenj napredovale bolezni, ob tem pa je tveganje za hude
neželene učinke nizko, kar celokupno vodi v dobro kvaliteto življenja. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 486; Prenosov: 102 Celotno besedilo (86,27 KB) |