1. |
2. Spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju raka debelega črevesa in dankeIrena Oblak, Aleksandra Grbič, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ob rasti incidence raka, vse kompleksnejšem zdravljenju in vse boljši ozdravljivosti ter eksponentni rasti prevalence bodo potrebe po spremljanju bolnikov z rakom le še naraščale. Običajno tradicionalno intenzivno pet- ali več-letno spremljanje (angl. follow-up) bolnikov po zaključku zdravljenja, ki se izvaja v rednih časovnih intervalih v ustanovi zdravljenja ter vključuje poleg kliničnega pregleda tudi različne slikovne in druge preiskave in merjenje tumorskih označevalcev, potrebuje nadgradnjo in spremembe. Izkazalo se je namreč, da tovrstno intenzivno spremljanje bolnikov nima vpliva na izboljšanje preživetja. Pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke vpliva le na zgodnejše odkritje ponovitve bolezni in več reševalnih operacij, vendar pa le-to nima vpliva na preživetje bolnikov. V okviru spremljanja bolnikov bi se morali bolj približati bolnikovim težavam in potrebam in jih obravnavati celostno od postavitve diagnoze raka, pa ves čas zdravljenja in po njem, in to ne le pet let po zaključku zdravljenja. Obravnava bi morala poleg psiho-fizičnih vidikov vključevati tudi socialnoekonomski ter poklicni vidik. Ob tem je nujna tudi opolnomočenost bolnika, saj mora skrbeti za zdrav življenjski slog, znati premagovati stres, depresijo in anksioznost, poznati svojo bolezen in zdravljenje, možne znake ponovitve bolezni, si želeti čim prejšnje vrnitve nazaj v svoje življenje. Vse to pa presega zmožnosti onkologov, nujna bo večja vključenost družinskih zdravnikov in ostalih strokovnjakov.
Ključne besede: bolniki, rak debelega črevesa in danke, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 45; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (101,11 KB) |
3. Spremljanje bolnikov z rakom dojk po zaključenem zdravljenjuAndraž Perhavec, Simona Borštnar, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Prevalenca raka dojk hitro narašča, s tem pa tudi breme spremljanja bolnic z rakom dojk. Namen spremljanja bolnic z rakom dojk je odkrivanje zgodnje ponovitve bolezni in novega primarnega raka dojk, obvladovanje kratko- in dolgoročnih posledic zdravljenja in čim hitrejša vrnitev v normalen življenjski ritem, spodbujanje k nadaljevanju morebitnega zdravljenja in promocija zdravega življenjskega sloga. Pogostost kontrol je odvisna od ogroženosti za ponovitev bolezni. Bolnice prva tri leta spremljamo na 3-6 mesecev, od 3. do 5. leta na 6-12 mesecev in nato enkrat letno. Anamneza in klinični pregled sta osnova vsake kontrole, enkrat letno pa opravimo tudi mamografijo. Spremljanje z laboratorijskimi preiskavami, slikanjem prsnih organov, scintigrafijo skeleta, UZ trebuha in drugimi preiskavami ne izboljša preživetja pri asimptomatskih bolnicah, zato te preiskave opravimo le, če so navzoči klinični simptomi in znaki, sumljivi za ponovitev bolezni. V prispevku navajamo predloge za dolgoročno rešitev spremljanja bolnic z rakom dojk.
Ključne besede: bolniki, rak dojk, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 12
Celotno besedilo (201,56 KB) |
4. Prepoznavanje ogroženosti za nastanek raka dojk na mamografskih slikahŽan Klaneček, Andrej Studen, Katja Jarm, Mateja Krajc, Miloš Vrhovec, Robert Jeraj, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Za prehod s populacijskega na personalizirano presejanje za raka dojk je v prvi vrsti potrebno natančno prepoznavanje ogroženosti za razvoj raka dojk. Standardni modeli, ki temeljijo na klasičnih značilkah, niso najbolj zanesljivi. Z razvojem umetne inteligence, predvsem na področju globokega učenja, se je izkazalo, da modeli, ki so naučeni na mamografskih slikah, dosegajo signifikantno boljše rezultate pri napovedovanju ogroženosti. Trenutno je najboljši model za napovedovanje ogroženosti MIRAI, ki je bil uspešno validiran na različnih populacijah. A vendar so rezultati še daleč od popolnih in možnosti za izboljšave je ogromno, predvsem na področju razširitve uporabnosti modela za različne proizvajalce mamografskih aparatov, vključevanja longitudinalnih sprememb in uporabe segmentiranih slik dojke.
Ključne besede: obvladovanje raka, presejalni programi, rak dojk, mamografija
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 13
Celotno besedilo (85,28 KB) |
5. Spremljanje bolnic z ginekološkimi raki po zaključenem zdravljenjuDarja Arko, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Število žensk, ki so se zdravile zaradi ginekoloških rakov, se veča zaradi staranje populacije, zgodnjega odkrivanja bolezni in bolj uspešnih načinov zdravljenja. Rak in zdravljenje raka prizadenejo ženske na več nivojih, fizično in psihično. Najpogostejše težave so kronične bolečine, utrujenost, limfedem, nevropatija, anksioznost in depresija. Ginekološki raki in njihovo zdravljenje imajo dodatno še pomemben negativen vpliv tudi na spolno življenje. Spremljanje bolnic po zdravljenju raka zato ni namenjeno samo zgodnjemu odkrivanju morebitne ponovitve bolezni, ampak tudi zagotavljanju čim boljše kakovosti življenja. Pomembno in potrebno je, da pri bolnicah po zdravljenju ginekoloških rakov prepoznamo in lajšamo težave, ki so posledica bodisi bolezni same ali pa posledica zdravljenja raka. Načini in organizacija spremljanja bolnic z ginekološkimi raki se močno razlikuje med posameznimi centri in državami, jasnih dokazov, kateri je najboljši način dela, ni. Verjetnost ponovitve bolezni se razlikuje glede na vrsto raka, stadij bolezni, stanje bolnice in glede na to, kako je bila zdravljena, zato je tudi spremljanje smiselno prilagoditi posameznici, kar poudarja večina sodobnih smernic. Ginekološki raki predstavljajo heterogeno skupino bolezni. Mednarodna in domača priporočila o spremljanju so narejena za posamezne lokalizacije in so na kratko predstavljena v prispevku.
Ključne besede: rak (medicina), ginekologija, ponovitev bolezni, kakovost življenja, strokovna priporočila
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2024; Ogledov: 57; Prenosov: 19
Celotno besedilo (50,31 KB) |
6. Zgodnje odkrivanje tveganja nenalezljivih bolezni pri bolnikih z rakom dojk na podlagi umetne inteligence (projekt ARTILLERY)Tomaž Vrtovec, Luka Škrlj, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Naraščajoče zbolevanje in izboljšave pri zdravljenju bolnikov z rakom dojk prispevajo tudi k naraščajočemu številu preživelih, ki pa so bolj ogroženi za razvoj drugih kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, povečanje telesne mase in osteoporoza. Ker se večina bolnikov zdravi tudi z radioterapijo, lahko iz slik, pridobljenih z računalniško tomografijo za namene načrtovanja obsevanja, izluščimo tudi informacije o dejavnikih tveganja za druge bolezni. Cilj projekta ARTILLERY v sklopu okvirnega programa Evropske unije Obzorje Evropa je razvoj in vrednotenje zanesljivih in zaupanja vrednih računalniško podprtih sistemov umetne inteligence, ki jih bo mogoče uporabiti na rutinsko pridobljenih računalniško tomografskih slikah za odkrivanje kroničnih bolezni ali njihovih dejavnikov tveganja za namene podaljševanja pričakovane življenjske dobe in izboljšanja kakovosti življenja v naraščajoči populaciji preživelih bolnikov z rakom dojk. V Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani imamo dolgoletne izkušnje z razvojem in vrednotenjem računalniško podprtih metod za analizo medicinskih slik hrbtenice, zato je naša vloga pri projektu povezana z določanjem tveganja osteoporoze in osteopenije ter razpoznavanjem vretenčnih zlomov. Kljub temu, da je projekt šele v začetni fazi, smo razvili računalniško podprto metodo na osnovi umetne inteligence za segmentacijo hrbtenice in določanje področij zanimanja znotraj vretenčnih teles, na podlagi katerih bomo izluščili informacije o mineralni kostni gostoti ter jo povezali z referenčnimi diagnostičnimi izvidi. Rezultati začetnih raziskav kažejo, da bo razvita metoda potencialno uporabna za zgodnje odkrivanje osteoporoze in osteopenije ter za razpoznavanje vretenčnih zlomov.
Ključne besede: umetna inteligenca, globoko učenje, analiza medicinskih slik, rak dojke, osteoporoza
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2024; Ogledov: 51; Prenosov: 22
Celotno besedilo (434,19 KB) |
7. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-043 : vzorec št. 2024/00061Tine Hauptman, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, Pinus, borov smolasti rak, PCR
Objavljeno v DiRROS: 23.05.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-033 : vzorec št. 2024/00083Tine Hauptman, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, Pinus, borov smolasti rak, PCR
Objavljeno v DiRROS: 23.05.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-027 : vzorec št. 2024/00058Tine Hauptman, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, Pinus, borov smolasti rak, PCR
Objavljeno v DiRROS: 23.05.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-026 : vzorec št. 2024/00064Tine Hauptman, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, Pinus, borov smolasti rak, PCR
Objavljeno v DiRROS: 23.05.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
