51. |
52. Spremljanje bolnikov s kožnim melanomomBarbara Perić, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Povzetek: Obravnava bolnikov s kožnim melanomom je eno tistih področji onkologije, ki se je v zadnjem desetletju temeljito spremenilo ob sodobnem sistemskem zdravljenju. Spremembe odpirajo nova vprašanja in ponujajo možnost za dodatne izboljšave obravnave bolnikov ter njihove kakovosti življenja. V prispevku povzeti podatki o epidemiologiji kožnega melanoma skušajo prikazati izziv spremljanja bolnikov v času zdravljenja in po njem ter vzpostavitve programa celostne podpore bolnikov s kožnim melanomom, t. i. survivorshipa.
Ključne besede: bolniki, melanom, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (53,21 KB) |
53. Spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju raka debelega črevesa in dankeIrena Oblak, Aleksandra Grbič, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ob rasti incidence raka, vse kompleksnejšem zdravljenju in vse boljši ozdravljivosti ter eksponentni rasti prevalence bodo potrebe po spremljanju bolnikov z rakom le še naraščale. Običajno tradicionalno intenzivno pet- ali več-letno spremljanje (angl. follow-up) bolnikov po zaključku zdravljenja, ki se izvaja v rednih časovnih intervalih v ustanovi zdravljenja ter vključuje poleg kliničnega pregleda tudi različne slikovne in druge preiskave in merjenje tumorskih označevalcev, potrebuje nadgradnjo in spremembe. Izkazalo se je namreč, da tovrstno intenzivno spremljanje bolnikov nima vpliva na izboljšanje preživetja. Pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke vpliva le na zgodnejše odkritje ponovitve bolezni in več reševalnih operacij, vendar pa le-to nima vpliva na preživetje bolnikov. V okviru spremljanja bolnikov bi se morali bolj približati bolnikovim težavam in potrebam in jih obravnavati celostno od postavitve diagnoze raka, pa ves čas zdravljenja in po njem, in to ne le pet let po zaključku zdravljenja. Obravnava bi morala poleg psiho-fizičnih vidikov vključevati tudi socialnoekonomski ter poklicni vidik. Ob tem je nujna tudi opolnomočenost bolnika, saj mora skrbeti za zdrav življenjski slog, znati premagovati stres, depresijo in anksioznost, poznati svojo bolezen in zdravljenje, možne znake ponovitve bolezni, si želeti čim prejšnje vrnitve nazaj v svoje življenje. Vse to pa presega zmožnosti onkologov, nujna bo večja vključenost družinskih zdravnikov in ostalih strokovnjakov.
Ključne besede: bolniki, rak debelega črevesa in danke, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 42
Celotno besedilo (101,11 KB) |
54. Spremljanje bolnikov z rakom dojk po zaključenem zdravljenjuAndraž Perhavec, Simona Borštnar, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Prevalenca raka dojk hitro narašča, s tem pa tudi breme spremljanja bolnic z rakom dojk. Namen spremljanja bolnic z rakom dojk je odkrivanje zgodnje ponovitve bolezni in novega primarnega raka dojk, obvladovanje kratko- in dolgoročnih posledic zdravljenja in čim hitrejša vrnitev v normalen življenjski ritem, spodbujanje k nadaljevanju morebitnega zdravljenja in promocija zdravega življenjskega sloga. Pogostost kontrol je odvisna od ogroženosti za ponovitev bolezni. Bolnice prva tri leta spremljamo na 3-6 mesecev, od 3. do 5. leta na 6-12 mesecev in nato enkrat letno. Anamneza in klinični pregled sta osnova vsake kontrole, enkrat letno pa opravimo tudi mamografijo. Spremljanje z laboratorijskimi preiskavami, slikanjem prsnih organov, scintigrafijo skeleta, UZ trebuha in drugimi preiskavami ne izboljša preživetja pri asimptomatskih bolnicah, zato te preiskave opravimo le, če so navzoči klinični simptomi in znaki, sumljivi za ponovitev bolezni. V prispevku navajamo predloge za dolgoročno rešitev spremljanja bolnic z rakom dojk.
Ključne besede: bolniki, rak dojk, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 39
Celotno besedilo (201,56 KB) |
55. Spremljanje bolnikov z rakom po zaključenem zdravljenjuMarko Hočevar, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V razvitem zahodnem svetu s staranjem populacije strmo narašča breme raka. Prevalenca raka je v zadnjih 50 letih naraščala praktično eksponentno. Bolniki po končanem primarnem zdravljenju s kurativnim namenom so bili tradicionalno spremljani v ustanovah, kjer so bili zdravljeni, in sicer pet let ali več, glavni namen spremljanja pa je bil zgodnje odkrivanje morebitne ponovitve bolezni. Po tem obdobju so bolnike prevzeli v oskrbo družinski zdravniki. Takšen tradicionalen način spremljanja bolnikov po končanem zdravljenju (angl. follow-up) zanemari vse ostale težave in potrebe preživelih z rakom. V zadnjem obdobju se zato pojavlja nov, širši pojem spremljanja bolnikov v onkologiji (angl. survivorship), ki naslavlja različne fizične, psihosocialne, materialne in informacijske težave in potrebe, ki jih imajo ti bolniki. Idealno je, da dobi vsak bolnik z rakom ob koncu zdravljenja t. i. načrt oskrbe preživelih, ki jasno povzame opravljeno zdravljenje in hkrati natančno opiše načrt spremljanja. Težave in potrebe preživelih se močno razlikujejo med različnimi vrstami raka in med različnimi načini zdravljenja, prav tako pa po posamičnih obdobjih preživetja. V prispevku so opisani različni modeli, ki so nam na voljo pri organizaciji spremljanja bolnikov v onkologiji in predlagan način stratificiranja bolnikov v različne skupine glede na verjetnost pojava poznih posledic zdravljenja in ponovitve bolezni. Najprimernejši modeli za posamezne vrste raka bodo opisani v posebnih prispevkih in bodo upoštevali specifiko posameznih rakov (npr. ginekologi na primarnem nivoju pri ginekoloških rakih). V prispevku bo dodatno poudarjen pomen umestitve poglavja o spremljanju bolnikov v onkologiji v priporočila in klinične poti za posamične vrste raka ter njihovo sprotno posodabljanje ob novih spoznanjih.
Ključne besede: bolniki, onkologija, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 38
Celotno besedilo (50,48 KB) |
56. An investigation into corrosion around voids at the steel-concrete interfaceMiha Hren, Tadeja Kosec, Andraž Legat, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: In this study, the influence of voids on corrosion process at the steel-concrete interface was investigated, as the exact influence of these features on corrosion processes under various environmental conditions is not entirely understood. Coupled multi electrode arrays and electrical resistance probes were implemented to monitor the evolution of corrosion under cyclic exposure to chlorides and carbonation. MicroCT was used to determine the location and volume of corrosion damage. It was found that, in most cases, corrosion damage initiated outside the voids. During initiation and the early propagation phase, the steel beneath the voids rarely participated in the redox reaction. In following phases, various kinds of corrosion evolution were observed. Specific corrosion mechanisms were proposed and discussed to explain these corrosion processes.
Ključne besede: microtomography, corrosion, coupled multi-electrode array, steel-concrete interface
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 62
Celotno besedilo (23,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
57. Exploring hybrid hard carbon/▫$Bi_2S_3$▫-based negative electrodes for Na-ion batteriesBlaž Tratnik, Sergio Aina, Elena Tchernychova, Matej Gabrijelčič, Gregor Mali, Maria Pilar Lobera, Maria Bernechea, Mathieu Morcrette, Alen Vižintin, Robert Dominko, 2024, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
58. Biocompatible polyelectrolyte multilayers with copper oxide and zinc oxide nanoparticles for inhibiting bacterial growthNives Matijaković Mlinarić, Stefanie Altenried, Atiđa Selmani, Juraj Nikolić, Aleksander Učakar, Anamarija Zore, Anže Abram, Sandro Lehner, Andrijana Sever Škapin, Monika Kušter, Eva Roblegg, Davor Kovačević, Qun Ren, Klemen Bohinc, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: The prevalence of bacterial infections presents a significant challenge in the medical field, demanding effective strategies to impede bacterial adhesion and growth on various surfaces. The conducted study investigates the efficacy of polyelectrolyte multilayers─comprising poly(allylamine hydrochloride) (PAH) and alginate (ALG)─embedded with zinc oxide (ZnO) and copper oxide (CuO) nanoparticles (NPs) to inhibit bacterial adhesion on stainless-steel surfaces. Surface characterization involved zeta potential, contact angle, and roughness assessments. The effect of NP composition, size, and morphology in conjunction with polycation or polyanion terminating multilayers was evaluated against planktonic and surface-adhered Escherichia coli (E. coli) cells. Surfaces with the positively charged PAH-terminating multilayer displayed higher water contact angles (≈ 63°) than the negatively charged ALG-terminating multilayers (≈ 45°). Multilayers containing ZnO NPs showed a significant inhibition of planktonic E. coli growth, >99%. Moreover, complete growth inhibition of surface-adhered E. coli was achieved for multilayers containing both ZnO and CuO. Due to their larger specific surface area, rod-like ZnO NPs displayed higher antibacterial activity. The samples with ALG as the terminating layer showed more substantial antibacterial properties than samples with PAH as the terminating layer. Biocompatibility tests on immortalized human keratinocyte cells revealed good compatibility with multilayers incorporating NPs. In summary, this study underscores the potential of ZnO and CuO NPs within PAH/ALG multilayers for antibacterial applications without compromising their cytocompatibility.
Ključne besede: polyelectrolyte multilayers, alginate, poly(allylamine hydrochloride), CuO, ZnO, nanoparticles, Escherichia coli
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 70
Celotno besedilo (6,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
59. Prepoznavanje ogroženosti za nastanek raka dojk na mamografskih slikahŽan Klaneček, Andrej Studen, Katja Jarm, Mateja Krajc, Miloš Vrhovec, Robert Jeraj, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Za prehod s populacijskega na personalizirano presejanje za raka dojk je v prvi vrsti potrebno natančno prepoznavanje ogroženosti za razvoj raka dojk. Standardni modeli, ki temeljijo na klasičnih značilkah, niso najbolj zanesljivi. Z razvojem umetne inteligence, predvsem na področju globokega učenja, se je izkazalo, da modeli, ki so naučeni na mamografskih slikah, dosegajo signifikantno boljše rezultate pri napovedovanju ogroženosti. Trenutno je najboljši model za napovedovanje ogroženosti MIRAI, ki je bil uspešno validiran na različnih populacijah. A vendar so rezultati še daleč od popolnih in možnosti za izboljšave je ogromno, predvsem na področju razširitve uporabnosti modela za različne proizvajalce mamografskih aparatov, vključevanja longitudinalnih sprememb in uporabe segmentiranih slik dojke.
Ključne besede: obvladovanje raka, presejalni programi, rak dojk, mamografija
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 37
Celotno besedilo (85,28 KB) |
60. Napovedovanje neželenih učinkov pri imunoterapiji metastatskega melanoma na podlagi slik FDG-PETKatja Strašek, Martina Reberšek, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Imunoterapija je preoblikovala zdravljenje metastatskih rakov, saj je izboljšala preživetje in kakovost življenja bolnikov. Kljub temu povzroča imunsko pogojene neželene učinke, ki zahtevajo prekinitev zdravljenja. Njihovo zgodnje odkrivanje je zato ključnega pomena, njihova diagnoza pa temelji predvsem na kliničnih simptomih in laboratorijskih izvidih. Razmah razvoja umetne inteligence v preteklih letih je omogočil bolj kvantitativno analizo 18F-FDG PET/CT slik. Prvi korak, kjer umetna inteligenca pripomore k hitrejši diagnozi imunsko pogojenih neželenih učinkov, so nevronske mreže, razvite za segmentacijo organov na CT-slikah. Uporaba takšnih avtomatskih orodij za segmentacijo organov je hitrejša in bolj natančna v primerjavi z ročno segmentacijo. Omogoča tudi razvoj kvantitativnih slikovnih bioloških označevalcev, izvlečenih iz PET-slik s pomočjo pridobljenih segmentacij, kar je pripomoglo tudi k razmahu razvoja napovednih modelov. V retrospektivni raziskavi, ki je vključevala 58 bolnikov z metastatskim melanomom, so se percentili porazdelitve FDG v ščitnici, črevesju in pljučih izkazali kot orodje za ločevanje med bolniki, ki bodo razvili imunsko pogojene neželene učinke, in tistimi, ki jih ne bodo. Validacija teh kvantitativnih slikovnih bioloških označevalcev (angl. Quantitative Imaging Biomarkers, QIB) za napovedovanje imunsko pogojenih neželenih učinkov trenutno poteka v prospektivni neinterventni klinični raziskavi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Prvi izsledki kažejo, da so razviti označevalci v pomoč klinikom pri zgodnji diagnozi imunsko pogojenih neželenih učinkov, kar omogoči hitrejše ukrepanje pred razvojem kliničnih simptomov, a včasih tudi lažno napovedo možen razvoj neželenih učinkov. Naslednji koraki so razvoj modela za napoved časa razvoja imunsko pogojenih neželenih učinkov, a je za razvoj takšnih modelov potrebno večje število podatkov, za kar so potrebne multicentrične klinične raziskave. 18 Ključne besede: imunoterapija, neželeni učinki, kvantifikacija, FDG-PET/CT, napovedovanje neželenih učinkov, kvantitativni slikovni biološki označevalci
Ključne besede: metastatski melanom, imunoterapija, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 41
Celotno besedilo (216,10 KB) |
