1411. O domorodnosti alpskega kozoroga v SlovenijiAndreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 400; Prenosov: 103
 Celotno besedilo (475,48 KB) |
1412. |
1413. |
1414. |
1415. |
1416. |
1417. |
1418. Makroskopske in mikroskopske značilnosti lesa : robinja, "akacija" (Robinia pseudoacacia L.)Jožica Gričar, Peter Prislan, 2023, strokovni članek Ključne besede: anatomija lesa, značilnosti lesa, drevesne vrste, robinja, akacija, Robinia pseudoacacia L.
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 319; Prenosov: 92
Celotno besedilo (257,47 KB) |
1419. |
1420. A second glass transition observed in single-component homogeneous liquids due to intramolecular vitrificationBen A. Russell, Mario González-Jiménez, Nikita V. Tukachev, Laure-Anne Hayes, Tajrian Chowdhury, Uroš Javornik, Gregor Mali, Manlio Tassieri, Joy H. Farnaby, Hans Martin Senn, Klaas Wynne, 2023, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
