41. Onkološka obravnava difuznih gliomov odraslega tipaMiha Toplak, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Sedanja WHO klasifikacija tumorjev še nadalje integrira molekularno-genetske značilnosti tumorjev.
Difuzni gliomi odraslega tipa so heterogena skupina tumorjev z različno prognozo in različnimi odzivi na zdravljenje, obravnava po operaciji je odvisna od značilnosti tumorja, dejavnikov tveganja in stanja zmogljivosti bolnika. Pri večini bolnikov s tumorji gradusa 3 in 4 po maksimalni varni resekciji v dobrem stanju zmogljivosti prihaja v poštev kombinirano zdravljenje z obsevanjem in kemoterapijo. Pri tumorjih nizkega gradusa je po kirurški obravnavi eventuelno dodatno zdravljenje individualizirano. Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 679; Prenosov: 154 Celotno besedilo (148,72 KB) |
42. Stereotaktična radiokirurgija v zdravljenju tumorjev centralnega živčevjaMarija Skoblar Vidmar, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Stereotaktična radiokirurgija (SRS) je danes priporočena metoda zdravljenja malignih in benignih
možganskih tumorjev kot tudi nevroloških funkcionalnih in vaskularnih motenj. Definirana je kot
teleradioterapijska metoda pri kateri je natančno določen tarčni volumen, ki se obseva z biološko visoko tumorsko dozo,v eni ali največ v 5 frakcijah, s strmim padcem doze na robu tarčnega volumna in z lokalno kurativnim namenom. Hyper Arc je dokaj nova in napredna tehnika monoizocentričnega SRS obsevanja multiplih tarč v kratkem času. Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 166 Celotno besedilo (172,17 KB) |
43. Klinični pomen molekularnih lastnostiTanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V zadnjem desetletju s prihodom novih tarčnih zdravil in imunoterapije z zaviralci imunih kontrolnih točk je bil dosežen preboj tudi pri neodzivnih na sistemsko zdravljenje solidnih rakih. Tako tarčna terapija z malimi molekuli tirozin kinaznih inhibitorjev in imunoterapija z zaviralci imunskih kontrolnih točk v obliki monoklonskih protiteles so privedli do podaljšanje preživetja bolnikom z razsejanim melanomom od manj kot eno leto na šestdeset mesecev. V času personaliziranega sistemskega zdravljenja raka biomarkerji so neizogibno orodje s katerim lahko napovemo odgovor na posamezno terapijo. Ta pregled se osredotoča na do sedaj opažene možnosti uporabe biomarkerjev pri sistemskem zdravljenju možganskih tumorjev. Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 493; Prenosov: 134 Celotno besedilo (152,33 KB) |
44. Možganski tumorji : standardi in perspektive2022, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Povzetek: V prvem sklopu z naslovom Osnovne preiskave v nevroonkologiji smo predstavili novo klasifikacijo tumorjev osrednjega živčevja, nato smo se osredotočili na molekularno genetsko diagnostiko. Nadaljevali smo z nevroradiološkimi preiskavami s poudarkom na magnetno rezonančnih značilnostih možganskih tumorjev ter sklop zaključili s pregledom nuklearnoštevilnih medicinskih preiskav v nevroonkologiji.
V drugem sklopu smo se osredotočili na zdravljenje in spremljanje bolnikov z možganskimi tumorji. Možganski tumorji so zelo heterogene bolezni, zato so bile predstavljene različne možnosti terapije z vidika nevrokirurga, internističnega onkologa, radioterapevta in pediatra. Vlogo v zdravljenju možganskih tumorjev in različne pristope do lobanjske baze nam je predstavil specialist otorinolaringolog. Seznanjeni smo bili s sodobnimi, najnovejšimi tehnikami obsevanja številnih možganskih metastaz kot tudi benignih možganskih tumorjev. Poudarjeni so bili tudi zapleti zdravljenja in pozne posledice onkološkega zdravljenja. Klinična psihologinja je razložila vpliv onkološkega zdravljenja na nevrokognitivno funkcijo. Pomembnost multidisciplinarnega sodelovanja je bila nagovorjena s predavanjem nevrologa. Ključne besede: nevroonkologija, centralni živčni sistem, klasifikacija, kirurško zdravljenje, sistemsko zdravljenje, molekularna biologija, endoskopska kirurgija, radiokirurgija, radioterapija, sledenje pacientov, kognitivne funkcije, zborniki, elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 868; Prenosov: 437 Celotno besedilo (16,87 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
45. Novosti v sistemskem zdravljenju možganskih tumorjev pri odraslihJanja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Glioblastom je najpogostejši maligni primarni možganski tumor pri odraslih, s srednjo starostno
pojavnostjo od 55 do 60 let. Od revizije klasifikacije tumorjev osrednjega živčevja (CNS) Svetovne
zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2021 so glioblastomi razdeljeni na dve ločeni diagnozi, ki temeljita predvsem na statusu mutacije izocitrat dehidrogenaze (IDH) in sicer: glioblastom, IDH-divji tip, CNS WHO stopnje 4 in astrocitom, IDH-mutiran, CNS WHO stopnje 4. Na osnovi tega so se prilagodila tudi priporočila za sistemsko zdravljenje in raziskave z novii zdarvili, ki prihajajo. Večino bolnikov z glioblastomom zdravimo s kombiniranim pristopom, ki vključuje adjuvantno postoperativno obsevanje in adjuvantno kemoterapijo s temozolomidom po začetni operaciji. Ob ponovitni je najboljše zdravljenje v okviru kliničnih raziskav, če jih ni na voljo pa bevacizumab ali lomustin. Pri bolniki z mutacijo BRAF zdarvljenje z dabrafenibom in kobimetinibom, pri tumorjih z fuzijo NTRK pa z entrektinibom ali larotrektinibom. Na splošno ne ponujamo same kemoterapije kot začetne terapije za bolnike z astrocitomi z mutacijo IDH, saj ti tumorji niso tako občutljivi na kemoterapijo kot oligodendrogliomi. Potencialna izjema so bolniki z obsežnimi tumorji, ki bi zahtevali zelo veliko RT polje, čeprav je preživetje brez napredovanja bolezni verjetno krajše s temozolomidom kot RT pri bolnikih z astrocitomi. Pri bolnikih z novo diagnosticiranim astrocitomom stopnje 3 z mutacijo IDH se priporoča takojšnja pooperativna RT in adjuvantna kemoterapija, ne glede na stopnjo resekcije ali druge dejavnike tveganja. Pri ponovitvah lahko uporabimo enako terapijo kot pri ponovljenih glioblastomih. Ker pa imajo astrocitomi IDH1 mutacijo so preiskušali tudi Ivosidenib in vorasidenib, ki sta se v zgodnjih raziskavah izkazala za učinkovita, čakamo
pa še rezultate faze 3 raziskave INDIGO, preden bo tovrstno zdarvljenje postalo standardno. Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 972; Prenosov: 219 Celotno besedilo (178,75 KB) |
46. Nuklearno medicinske preiskave v nevroonkologijiAndrej Doma, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Zaradi fiziološko intenzivnega metabolizma glukoze v možganih je uporabnost 18F –FDG PET/CT v
nevroonkologiji omejena. V zadnjih letih se je za potrebe nevroonkologije razširilo PET slikanje z
aminokislinskimi radiofarmaki: analogi metionina, tirozina in DOPA. Natančnost teh vrst slikanja presega MRI s kontrastom za omejitev obsega bolezni v možganih, določanje najagresivnejših področij v tumorju, določanje pooperativnih ostankov tumorja za dodatno radioterapijo ter opredelitev zgodnjih in poznih sprememb po radioterapiji.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 139 Celotno besedilo (213,05 KB) |
47. MRI značilnosti stranskih učinkov radioterapije centralnega živčevjaGoran Mitrović, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V sklopu radiološke obravnave bolnikov z možganskim tumorjem je temeljna slikovna preiskava
magnetno resonančno slikanje (MR) glave. Na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani je večina preiskav pri
bolnikih z možganskimi tumorji opravljena v fazi sledenja, torej po predhodnem operativnem posegu in radioterapiji. Radioterapija ostaja standardna modaliteta zdravljenja možganskih tumorjev. Kljub razvoju radioterapevstskih tehnik v zadnjih desetletjih se po obsevanju pogosto srečujemo s stranskimi učinki. Z radiološkega vidika sta posebej zanimiva psevdoprogres in radiacijska nekroza, ki se jih na klasičnih MR sekvencah ne da ločiti od recidiva oz. progresa osnovne bolezni. Uporaba dopolnilnih MR tehnik, kot so difuzijsko slikanje, MR perfuzija ter MR spektroskopija, glede na opravljene študije bistveno poveča specifičnost in senzitivnost.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 469; Prenosov: 111 Celotno besedilo (344,50 KB) |
48. |
49. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom jajčnikov, jajcevodov in s primarnim peritonealnim seroznim rakom v SlovenijiNina Kovačević, 2022, ni določena Ključne besede: serozni rak, diagnostika, sledenje pacientov, recidiv, epidemiologija, histopatologija, kirurško zdravljenje, sistemsko zdravljenje, radioterapija, gensko svetovanje, zdravstvena obravnava, smernice, zborniki Objavljeno v DiRROS: 10.11.2022; Ogledov: 817; Prenosov: 218 Celotno besedilo (397,45 KB) |
50. 3. šola o sarkomih : Mezenhimski tumorji maternice2022, ni določena Ključne besede: rak (medicina), multidisciplinarna obravnava, klasifikacija, diagnostika, patološka histologija, kirurško zdavljenje, biološko zdravljenje, sistemsko zdravljenje, radioterapija, sledenje pacientov, zborniki Objavljeno v DiRROS: 09.11.2022; Ogledov: 828; Prenosov: 377 Celotno besedilo (4,12 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |