Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


1761 - 1770 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran173174175176177178179180181182Na naslednjo stranNa konec
1761.
Uvodnik
Zvonimir Rudolf, Igor Bartenjev, 1999, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 231; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (22,76 KB)

1762.
1763.
Vloga dermatologa v preventivi malignih tumorjev kože
Ana Benedičič-Pilih, Igor Bartenjev, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Preventiva malignih tumorjev kože (MTK) obsega vrsto dejavnosti, ki imajo namen preprečiti razvoj teh bolezni, katerih incidenca v zadnjih desetletjih vztrajno narašča po svetu in pri nas. Dermatolog ima pomembno vlogo ne le pri diagnostiki in zdravljenju različnih vrst MTK, temveč tudi pri individualnem svetovanju glede zaščite kože pred delovanjem različnih kancerogenov v okolju ter pri razvoju zdravstvene politike v smeri razumevanja in sprejemanja za zdravje kože potrebnih sprememb v stališčih in obnašanju do škodljivih vplivov okolja, ki sodelujejo pri razvoju MTK.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 237; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (347,48 KB)

1764.
Mamografske spremembe v dojkah po operativnih posegih in radioterapiji
Breda Jančar, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Po končani terapiji primarnega karcinoma dojke s konzervirajočim kirurškim posegom in z radioterapijo, nastanejo v dojki spremembe, ki jih lahko zamenjamo z recidivnim ali annovo nastalim karcinomom. S poznavanjem pooperativnih in poobsevalnih sprememb, vidnih na mamogramih in s poznavanjem njihove časovne dinamike, ter uporabo vseh razpoložljivih mamografskih tehnik pa lahko z mamografijo zelo zgodaj odkrijemo recidiv. Če pravočasno zdravimo, s tem omogočimo dolgotrajno preživetje bolnic ali celo njihovo popolno ozdravitev.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (263,61 KB)

1765.
Kirurški posegi pri raku na dojki
Marko Snoj, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V članku so predstavljene sodobne kirurške in ostale metode v zvezi z zdravljenjem raka dojke. Omenjene so naslednje kirurške metode: totalna mastetkomija, resekcija dojke in aksilarna disekcija. Uporabljamo jih v najrazličnejših stadijih bolezni. Posebno pozornost članek posveča operabilnimsadijem bolezni.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 291; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (121,27 KB)

1766.
Potek in prognoza raka dojk
Tanja Čufer, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Rak dojk je napogostejša vrsta raka pri ženskah. Medtem ko je bila bolezen še v začetku tega stoletja neozdravljiva, danes s kombinacijo kirurškega, obsevalnega in sistemskega zdravljenja ozdravimo več kot polovico bolnic. Na prognozo in potek raka dojk značilno vpliva razširjenost oziroma stadij bolezni ob začetku zdravljenja. Bolnice z večjimi tumorji in še zlasti bolnices prizadetimi pazdušnimi bezgavkami imajo slabši izid bolezni. Na potekbolezni in prognozo vplivajo še druge lastnosti tumorja, na primer patohistološka vrsta s stopnjo malignosti, navzočnost hormonskih receptorjev, poliferativna sposobnost celic in drugo. Na potek in izid bolezni značilno vpliva tudi zdravljenje. Sodobne kirurške tehnike, ki jih kombiniramo z obsevanjem, omogočajo boljšo lokalno kontrolo bolezni ob manj obsežnih kirurških posegih. Pri več kot polovici bolnic je danes mogoče ohraniti dojko.Dopolnilna sistemska terapija ob lokalnem zdravljenju omogoča boljšo sistemsko kontrolo bolezni in značilno izboljša preživetje bolnic z operabilnim rakom dojk. Metastatski rak dojk je danes še vedno neozdravljiva bilezen, vendar pa je bolezen mogoče zazdraviti za daljše časovno obdobje. Pričakujemo, da bosta uvedba novih, učinkovitejših načinov zdravljenja in odkrivanje bolezni v zgodnejših stadijih še naprej izboljševala prognozo bolnic z rakom dojk.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 317; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (272,98 KB)

1767.
Intervencijski posegi v dojki
Tomaž Vargazon, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Pregledni članek o intervencijskih posegih v dojkah opisuje potek, indikacijein kontraindikacije pri različnih posegih v dojkah, ki jih opravljamo na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Praviloma tako pri nas kot tudi v drugih ustanovah v svetu opravlja intervencijske posege izključno radiolog. Tako je mamolog osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še izkušen klinik, patolog, citolog in kirurg.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 275; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (273,24 KB)

1768.
Ultrazvočna diagnostika obolenj dojke
Franc Guna, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Ultrazvočna preiskava dojke je komplementarna kliničnemu pregledu pri ženskah,ki so mlajše od petintrideset let in imajo znamenja obolenja dojke, pogosto pa je dopolnilna tudi pri nekonkluzivnem mamografskem izvidu. Metoda zmore razlikovati med tekočinskimi in čvrstimi tvorbami v dojki, z določeno verjetnostjo pa tudi diferencirati čvrste tvorbe same. Posebej pomembno je ločevanje benignih sprememb od malignih, čemur pa se lahko z ultrazvočno preiskavo le bolj ali manj približamo. Predstavljeni so diagnostični algoritem, parametri in kriteriji opredeljevanja bolezenskih sprememb.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 269; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (360,57 KB)

1769.
Nekaj napotkov za začetnike
Miljeva Rener, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Medtem ko je odločitev o morebitnem operativnem posegu pri tipljivih spremembah odvisna predvsem od kliničnega vtisa in se klinik včasih odloča ne glede na izvide slikovne diagnostike, velja za netipljive spremembe, da se odločamo predvsem glede na mamografsko ugotovljeno stopnjo sumljivosti, včasihne glede na citološki ali celo histološki izvid. Seveda mora biti radiolog seznanjen s šibkimi stranmi vsake posamezne preiskave.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 295; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (235,41 KB)

1770.
Diagnostika difuznih procesov v dojki: problem goste dojke
Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Tomaž Vargazon, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: S problemom goste dojke se pogosto srečujemo pri mamografski diagnostiki dojk.Čeprav sta se mamografska oprema in tehnika v zadnjem času izboljšala, jemamografsko gosta dojka še vedno diagnostični problem. Še vedno obstaja velik delež spregledanih karcinomov pri mamografsko gostih dojkah. Zato pri odkrivanju raka na dojki uporabljamo nove metode kot sta ultrazvok in magnetnaresonanca ter radiozotopske metode.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 320; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (279,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.65 sek.
Na vrh