11. |
12. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni. Ključne besede: pljučni rak, priporočila Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 691; Prenosov: 270 Celotno besedilo (708,18 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Bolniki niso zgolj številke : pomen individualnega pristopa zdravljenja pri bolnici s pljučnim rakom in številnimi zasevki v centralnem živčnem sistemuAna Lina Vodušek, Tjaša Rutar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pri nedrobnoceličnem raku pljuč (NDPR) so možganski zasevki prisotni v 30 do 44 %. Prognoza
bolnikov z možganskimi (CŽS) zasevki je odvisna od različnih prognostičnih dejavnikov, ki
vplivajo na odločitev o zdravljenju in posledično na dolžino preživetja. Glavni prognostični
dejavniki so starost, telesna zmogljivost po Karnofskem, razširjenost bolezni zunaj CŽS in
število zasevkov.
Srednje preživetje za NDPR je glede na stopenjsko prognostično ocenjevalno lestvico z
molekularnimi označevalci (Lung- molGPA) od 5 do 46 mesecev. Pri bolnikih s številnimi
možganskimi zasevki je srednje preživetje krajše. Pri teh bolnikih je v prvi vrsti indicirano
zdravljenje z obsevanjem cele glave. Pri boljši prognozi pride v poštev tudi obsevanje cele
glave z dodatkom doze s stereotaktično radiokirurgijo (SRK) predvsem večjih zasevkov, ki
povzročajo nevrološko simptomatiko. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 125 Celotno besedilo (91,51 KB) |
14. |
15. |
16. Javnozdravstveni vidik presejanja za pljučnega rakaUrška Ivanuš, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pljučni rak je pomemben javnozdravstveni problem, v Sloveniji vsak 5. bolnik, ki umre zaradi
raka, umre zaradi pljučnega raka in 5 let po diagnozi živi približno 1 od 5-ih bolnikov s
to diagnozo. Kljub napredku znanosti in tehnologije pljučnega raka najpogosteje odkrivamo
v napredovalem stadiju, ko je slabo ozdravljiv. Z uvedbo organiziranega populacijskega
presejanja za pljučnega raka lahko pljučnega raka odkrivamo bolj zgodaj, ko je zdravljenje
pomembno bolj uspešno. Dve večji metaanalizi sta ocenili, da bi umrljivost zaradi pljučnega
raka s presejanjem visoko ogroženih lahko zmanjšali nekje med 12 % in 21 %, nekoliko bolj
pri ženskah kot pri moških. V Evropi bi tako preprečili okrog 22.000 smrti zaradi pljučnega
raka letno. Nova priporočila Sveta Evropske unije z dne 9. decembra 2022 na področju
presejanja za raka državam članicam EU med drugim nalagajo, da premišljeno in postopno
preučijo izvedljivost in učinkovitost presejanja z nizkodoznim CT za presejanje oseb z
visokim tveganjem za pljučnega raka, vključno s trenutnimi in bivšimi hudimi kadilci. Pri tem
je potrebno načrtovati tudi tesno navezavo presejanja s strategijami in učinkovitimi ukrepi za
zmanjševanje razširjenosti kajenja. Slovenija se je na nova evropska priporočila za presejalne
programe za raka dobro pripravila. Pod okriljem Državne komisije za presejalne programe
se bomo pri uvajanju novih presejalnih programov oprli na znanstvene dokaze, mednarodna
priporočila in slovenske izkušnje, delovali bomo multidisciplinarno in vključevalno ter lovili
ravnotežje med pričakovanimi koristmi in škodo tovrstnega presejanja. Ključne besede: pljučni rak, presejalni programi, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 587; Prenosov: 158 Celotno besedilo (98,51 KB) |
17. Podporna in paliativna oskrba bolnika s pljučnim rakomMaja Ebert Moltara, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pljučni rak je zelo pogosto odkrit šele v napredovali fazi in je zato velikokrat neozdravljiv.
Bolniki s pljučnim rakom imajo sočasno tudi številna druga pridružena stanja in obolenja, ki
jim znižujejo kvaliteto in dolžino življenja. Paliativna oskrba, katere namen je zagotavljati
celostno in neprekinjeno podporo bolniku (in bližnjim) skozi vsa obdobja življenja z
neozdravljivo boleznijo, je zato za njih ključnega pomena. Cilj je zagotavljanje čim boljše
kakovosti življenja in ohranjanje dostojanstva. Izvajanje paliativne oskrbe v našem okolju je
dvonivojsko – osnovna in specializirana paliativna oskrba. Izvajalci osnovne paliativne oskrbe
so družinski zdravniki s svojimi timi in zdravniki v zdravstvenih institucijah z osnovnimi
znanji iz paliativne oskrbe. Specializirano paliativno oskrbo zagotavljajo za to delo dodatno
izobraženi timi. Za kakovostno izvajanje posamezniku prilagojene paliativne oskrbe je
pomembno dobro povezovanje obstoječih struktur s področja zagotavljanja paliativne oskrbe
v posamezni regiji. Pri tem ima pomembno povezovalno vlogo koordinator paliativne oskrbe,
ki bolniku omogoča optimalno oskrbo v danem času in kraju glede na njegove trenutne
potrebe. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 596; Prenosov: 148 Celotno besedilo (188,84 KB) |
18. Sistemsko zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom : tarčno zdravljenjeRok Devjak, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Sistemsko zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP) je odvisno od različnih
biooznačevalcev. Za izbiro sistemskega zdravljenja NDRP, ki nima ploščatocelične
patohistologije danes potrebujemo molekularnogenetsko analizo. Le-ta nam poda
informacijo ali ima NDRP morebitno genetsko alteracijo, za katero že imamo razvito tarčno
obliko zdravljenja. Poznamo naslednje prediktivne molekularne alteracije: mutacije v genih
EGFR, MET, BRAF, KRAS ter preureditve v genih ALK, ROS1, RET, NTRK in še druge. Skupna
lastnost tarčnih zdravil pri NDRP je, da so visoko učinkovita, v peroralni obliki in da nudijo
dobre možnosti dolgotrajnih zazdravljenj napredovale bolezni, ob tem pa je tveganje za hude
neželene učinke nizko, kar celokupno vodi v dobro kvaliteto življenja. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 611; Prenosov: 128 Celotno besedilo (86,27 KB) |
19. Sistemsko zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom : zaviralci imunskih nadzornih točkNina Turnšek, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) predstavljajo pravo revolucijo v sistemskem
zdravljenju raka pljuč in so v zadnjem desetletju korenito spremenili standardno zdravljenje
teh bolnikov. Prepričljivo dobrobit s podaljšanjem preživetja so sprva izkazali kot samostojno
zdravljenje pri bolnikih z razsejanim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP), ki je napredoval
po predhodnem zdravljenju s kemoterapijo na osnovi platine. Kmalu zatem je sledil njihov
premik v prvi red zdravljenja razsejane bolezni najprej kot samostojno zdravljenje, nato pa
še v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine in tudi kot kombinirana imunoterapija
dveh ZINT. Korenito so spremenili tudi obravnavo bolnikov z NDRP v zgodnejših stadijih
bolezni, predvsem lokalno napredovale oblike, še posebej veliko obetajo v perioperativnem
obdobju. Imunoterapija z ZINT se pri raku pljuč uporablja kot monoterapija, kot kombinacija
s kemoterapijo z ali brez zaviralca angiogeneze oziroma kombinacija dveh različnih ZINT. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 120 Celotno besedilo (93,49 KB) |
20. Sistemsko zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom : kemoterapijaMojca Unk, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Leta 2019 je v Sloveniji zaradi pljučnega raka zbolelo okoli 1600 in umrlo preko 1200 ljudi,
kar uvršča pljučni rak v enega izmed rakov z najslabšo prognozo. Petletna preživetja so
slaba (okoli 20 %), preživetje pa je odvisno od razširjenosti obolenja. Polovico bolnikov
odkrijemo v obdobju, ko je bolezen že razsejana in s tem neozdravljiva. Eno od možnosti
zdravljenja pljučnega raka predstavlja sistemsko zdravljenje in enega od treh stebrov
predstavlja kemoterapija (preostala dva sta tarčna terapija in zaviralci imunskih nadzornih
točk). Kemoterapija podaljša preživetje bolnikov tako pri omejeni bolezni, kjer se uporablja
perioperativno, kot pri lokalno napredovali bolezni, kjer se uporablja sočasno z obsevanjem in
seveda tudi pri razsejani bolezni, kjer še vedno predstavlja pomembno modaliteto zdravljenja.
Kemoterapijo uporabljamo kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z zaviralci nadzornih
točk. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 554; Prenosov: 123 Celotno besedilo (90,28 KB) |