Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (model) .

71 - 80 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
71.
72.
73.
74.
75.
76.
Reconstruction of landslide activity using dendrogeomorphological analysis in the Karavanke mountains in NW Slovenia
Domen Oven, Tom Levanič, Jernej Jež, Milan Kobal, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Tree ring eccentricity was used to reconstruct landslide activity in the last 138 years in the Urbas landslide located at Potoška planina in the NW part of the Karavanke Mountains, Slovenia. The research was based on the dendrochronological sampling of Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) in areas of varying landslide intensity. Analysis of a sudden change in the eccentricity index of 82 curved trees concluded that there were 139 growth disturbances and 16 landslide reactivations between 1880 and 2015, with a landslide return period of 8.5 years. Using lidar data, changes in the surface of the digital terrain model (DTM) were compared with changes in the eccentricity index of trees at the same location in the period 2014-2017. On the basis of temporal changes in the eccentricity index and by using spatial interpolation, landslide activity was reconstructed for the period 1943%2015. During this period, landslide intensity increased in the central part of the landslide. Although categorization into seven categories of different stem curvature was proposed, no distinction between categories with respect to their eccentricity index was found.
Ključne besede: landslide activity, dendrogeomorphology, tree ring eccentricity, eccentricity index, digital terrain model, spatial interpolation
Objavljeno v DiRROS: 20.02.2020; Ogledov: 2140; Prenosov: 1501
.pdf Celotno besedilo (9,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

77.
78.
79.
Analiza hudourniških in erozijskih procesov z uporabo posnetkov brezpilotnih letalnikov
Milan Kobal, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Brezpilotni letalniki postajajo vedno pogosteje uporabljena tehnologija pri spremljanju hudourniških in erozijskih procesov. V članku je podrobneje predstavljena uporabnost brezpilotnih letalnikov za spremljanje hudourniških (območje Suhega potoka v Zadnji Trenti) in erozijskih procesov (skalni podor nad vasjo Belca). Snemanje smo izvedli z letalnikoma DJI Phantom 3 Pro ter DJI Mavic Air, talne kontrolne točke zajeli s sprejemnikom GNSS Leica Zeno 20 & Leica GG04 Smart Antenna, oblake točk pa izdelali v programu Pix4Dmapper. Točnost georferenciranja oblakov točk je manjša od 0,016 m (RMSE). Nadmorska višina struge Suhega Potoka v Zadnji Trenti se je glede na leto 2014 zvišala na površini 1,01 ha (v povprečju za 0,31 m) ter glede na leto 2014 znižala na površini 1,31 ha (v povprečju za 0,39 m). Na podlagi razlike digitalnega modela reliefa pred podorom (DMR_0) ter po podoru (DMR_1) sklepamo, da se je na območju skalnega podora Belca skupno porušilo 27068,0 m3 skalnega materiala, in sicer na prvem mestu 18144 m3 in na drugem 8924,2 m3 . Upoštevali smo le območja, kjer se je nadmorska višina znižala za več kot 0,1 m. Uporaba brezpilotnih letalnikov tako v raziskovalnem delu na področju proučevanja hudourniških in erozijskih procesov kot tudi pri ukrepanju in reševanju v primeru različnih naravnih nesreč postaja vedno bolj množična.
Ključne besede: brezpilotni letalniki, slikovno ujemanje, digitalni model reliefa, hudourniki, erozija
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2019; Ogledov: 3516; Prenosov: 855
.pdf Celotno besedilo (437,93 KB)

80.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh