Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


141 - 150 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran11121314151617181920Na naslednjo stranNa konec
141.
Zaključek projekta Beremo v gozdnih knjižnicah
Maja Peteh, 2024, poljudni članek

Ključne besede: Beremo v gozdnih knjižnicah, promocijski projekti, promocija branja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (223,70 KB)

142.
143.
II. konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu
Tadeja Pepelnjak, 2024, poljudni članek

Ključne besede: gozdarska posvetovanja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (118,37 KB)

144.
145.
Hubert Dolinšek - ob 90-letnici rojstva
Silvo Pritržnik, 2024, poljudni članek

Ključne besede: biografije
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (101,38 KB)

146.
Osutost dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih
Anže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pred uporabo natančnejših fizikalno-kemijskih meritev (analitične meritve vsebnosti določenih elementov v padavinah in foliarnih vzorcih) za oceno poškodovanosti gozdov oz. odziv gozdov na onesnaženost so se v okviru programa ICP Forests uveljavile predvsem posredne oblike spremljanja vplivov onesnaženosti na gozdne ekosisteme oz. ocene posledic onesnažil na drevesa. Eden od pomembnejših kazalnikov je ocena osutosti krošnje, ki predstavlja okularno ocenjen delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov oz. iglic) v primerjavi z normalno vitalnim drevesom enakega socialnega položaja, enake drevesne vrste in z enakega rastišča. Ocenjujemo ga na 5 % natančno. Za poškodovano velja drevo, katerega osutost drevesne krošnje je večja od 25 % (manjka ji vsaj četrtina listnega aparata). V prispevku so predstavljeni rezultati spremljanja stanja osutosti na desetih ploskvah intenzivnega monitoringa (ICP Forests) po letu 2003. V zadnjih letih so bile najbolj osute krošnje dreves na ploskvah Fondek (bukev), Gropajski bori (črni bor), Gorica (bukev) in Lontovž (bukev). Na vseh štirih ploskvah, razen Gorice, se je v zadnjem obdobju povprečna osutost povečevala. Ploskev Gropajski bori je v prehodnem obdobju, kjer umetno nasajeni črni bor počasi nadomeščajo avtohtoni listavci. Med drevesnimi vrstami so v zadnjem obdobju med bolj osutimi predvsem črni gaber in črni bor na ploskvi Gropajski bori ter dob na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma ter tudi bukev na ploskvi Fondek. Od leta 2014 se povprečna osutost postopno slabša na več kot polovici ploskev, predvsem na ploskvah, kjer stari sestoj nadomešča mladovje. Predvidevamo, da je v letu 2022 na poslabšanje stanja v največji meri vplivala poletna suša s pripadajočimi dejavniki.
Ključne besede: stanje gozdov, osutost dreves, intenzivni monitoring, ICP Forests, iglavci, listavci
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (614,42 KB)

147.
Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji
Nikica Ogris, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov (IMGE) se je začel leta 2009 in od takrat poteka vsako leto. Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah IMGE poteka po mednarodno sprejeti metodologiji ICP Forests. Pri vseh najpogostejših drevesnih vrstah (bukev, smreka, črni bor, rdeči bor, beli gaber) zaznavamo trend večje povprečne osutosti krošnje. Najpomembnejši povzročitelj poškodb drevja na ploskvah IMGE so glive (bolezni), na drugem mestu povprečne poškodovanosti krošnje v letu 2022 so bile žuželke, na tretjem pa je bila kategorija povzročiteljev "drugo", kjer je bila izpostavljena konkurenca kot povzročiteljica osutosti in poškodb krošnje. Ker popis poteka vsako leto na istih lokacijah, je mogoče izračunati trende razvoja poškodovanosti dreves v proučevanih gozdnih ekosistemih ter raziskovati vzroke in učinke stresnih dejavnikov, kar je tudi osnovni namen ploskev IMGE.
Ključne besede: spremljanje poškodovanosti gozdov, bolezeni, škodljivec, poškodbe, zdravje gozdov, trendi, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (237,79 KB)

148.
The synthesis and photocatalytic efficacy of distinct nano-oxides in the breakdown of organic contaminants
Jelena Pavlović, Nataša Novak Tušar, Nevenka Rajić, 2024, pregledni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 8937
.pdf Celotno besedilo (7,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

149.
Makroskopske in mikroskopske značilnosti lesa : vrbe (Salix spp.)
Jožica Gričar, Peter Prislan, 2024, strokovni članek

Ključne besede: anatomija lesa, značilnosti lesa, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (293,64 KB)

150.
Letna in sezonska debelinska rast dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa v Sloveniji
Tom Levanič, Matej Rupel, Andreja Vedenik, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V okviru intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov že od leta 2009 s pomočjo ročnih dendrometrov spremljamo de- belinsko priraščanje dreves na letnem nivoju. Gre za dopolnilni podatek o debelinskem priraščanju dreves, ki ga pridobimo v okviru petletnih inventur na ploskvah intenzivnega monitoringa. Letno dinamiko debelinskega priraščanja spremljamo z dvema tipoma ročnih dendrometrov : plastičnimi, nemškega proizvajalca, in nerjavnimi, češkega proizvajalca. S spremljanjem debelinske rasti z ročnimi dendrometri želimo ugotoviti vpliv okoljskih in podnebnih dejavnikov na rast dreves med dvema petletnima inventurama. Tako dobimo bistveno boljše podatke o stanju priraščanja dreves kot s petletnimi inventurami, kjer ekstremni dogodki izginejo v povprečju. V letu 2022 smo dodatno na vse ploskve namestili tudi elektronske dendrometre z visoko frekvenco spremljanja spreminjanja debelinskega prirastka na ploskvah intenzivnega monitoringa v Sloveniji. Z njimi želimo ugotoviti vplive okoljskih in podnebnih dejavnikov na znotraj sezonsko dinamiko debelinskega priraščanja. To je ključno za razumevanje vpliva negativnih podnebnih dejavnikov na debelinsko priraščanje dreves.
Ključne besede: podnebne spremembe, bukev, Fagus sylvatica, dob, Quercus robur, smreka, Picea abies, ročni dendrometer, elektronski dendrometer
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (522,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.85 sek.
Na vrh